Naložbeni načrt je prišel ob pravem času in je ugodna okoliščina, ki jo je treba izkoristiti, saj Slovenijo stimulira, da hitreje opredeli prednostne projekte, je poudaril Cerar.

Večina projektov, ki se pripravljajo v sklopu tega načrta, je namreč že dlje časa nujnih, pa se k njim ni pristopilo dovolj zavzeto, na primer protipoplavna zaščita in drugi tir, je ponazoril.

Na sploh je treba po Cerarjevih besedah zagotoviti, da se začne naložbeni načrt izvajati čim prej, saj bo le tako mogoče resnično motivirati vlagatelje, tudi v zasebnem sektorju, in zagotoviti želene pozitivne učinke, torej rast in zaposlovanje.

Uresničene vse želje Slovenije

V sklepih vrha so sicer po premierjevih besedah uresničene vse želje Slovenije, tudi glede kohezijskih sredstev velja, da ostaja dosedanja ureditev in da je naložbeni načrt zastavljen kot dopolnilo in nadgrajuje financiranje iz kohezijskih sredstev.

Snovalci naložbenega načrta poudarjajo, da geografskih ali sektorskih kvot ne bo, temveč bodo zmagali najboljši projekti. Nekatere članice, tudi Slovenija, ob tem izpostavljajo, da je treba pri izbiri projektov zagotoviti enako obravnavo vseh držav.

Projekti morajo članice povezovati

Vrh tokrat ni razpravljal o geografskih ali sektorskih kvotah. Veliko usklajevanja in dela bo potrebnega za zagotovitev tega, da ne bo diskriminacije, je menil Cerar, a dodal, da obstaja splošno zavedanje, da morajo projekti članice povezovati, ne razdvajati.

Predlagatelj naložbenega načrta, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, je članice pozval, naj se čim prej odločijo o prispevkih v sklad, a Cerar meni, da je realno, da bodo počakale na pravno podlago, šele potem se bodo odločale o prispevkih.