Z ustrezno preventivo lahko preprečimo razvoj prenekatere bolezni ali stanja, ki so v sodobni družbi vse pogostejša, med bolj znanimi so npr. debelost, sladkorna bolezen, hipertenzija, hiperholesterolemija, bolečine v hrbtu, osteoporoza. Poleg teh pa tako primerna prehrana kot gibanje preko spreminjanja imunskega sistema, hormonskega stanja in drugih dejavnikov pomembno vplivata na številne druge bolezni, kjer je povezava manj očitna, z novimi raziskovalnimi dosežki pa postaja vse boljše potrjena.

Zdravstvena preventiva tudi med prioritetami EU

Pomen preventive za zdravje prepoznavajo številne države in tudi Evropska unija. Tudi v Sloveniji opredeljujemo preventivo kot prvo izmed vzvodov za upravljanje ključnih izzivov zdravstvenega sistema. Podobno tudi Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 "Skupaj za družbo zdravja" izpostavlja izboljšanje preventivnih programov kot enega glavnih elementov razvojne vizije za izboljšanje zdravja in blagostanja prebivalstva naše države.

Zdravstvena preventiva je omenjena tudi v dokumentu Evropske komisije "Zdravje v Evropi – strateški pristop", ki  med osrednje aktivnosti za ohranjanje in izboljšanje zdravja v EU uvršča prav promocijo zdravja, spodbujanje izbire zdravega življenjskega sloga, od izbora živil, gibalno športne aktivnosti in strategij za izboljšanje duševnega zdravja pa tudi preprečevanje širjenja nalezljivih boleznih. Tudi v drugih dokumentih se izpostavlja zdravstvena preventiva kot sredstvo za finančni prihranek in kot ena glavnih strategij ekonomskega razvoja EU.

Na Fakulteti za vede o zdravju UP nov študij zdravstvene preventive

V svetu se z zdravstveno preventivo ukvarjajo posebej za to izobraženi strokovnjaki, ki razvijajo ustrezne preventivne zdravstvene programe ter nudijo ljudem strokovno pomoč v njihovi skrbi za zdravje. V Sloveniji takšen študij doslej še ni obstajal, čeprav je izobraževanje strokovnjakov s tega področja izjemno pomembno za celotno družbo. S tem namenom bo Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem v študijskem letu 2020/2021 izvajala nov doktorski program Preventiva za zdravje. Gre za edinstven študij, ki obravnava področje preventive v zdravstvu celostno, njegov namen pa je izobraziti strokovnjake in raziskovalce, ki bodo razvijali nova znanja s področja zdravstvene preventive in varovanja zdravja. Pri tem je poudarek tudi na samostojnem znanstveno-raziskovalnem delu, ki bo odpiral pot novim spoznanjem za učinkovitejše programe varovanja zdravja in zdravstvene preventive.

Po besedah doc. dr. Saše Kenig in izr. prof. dr. Zale Jenko Pražnikar sta vsebina in namen študijskega programa tesno povezana z veljavnimi trendi v znanosti in stroki na področju preventive v zdravstvu. Nov študijski program je zasnovan na izrazito sodoben in interdisciplinaren način, saj povezuje znanja z različnih področij, kot so kineziologija, dietetika, fizioterapija in zdravstvena nega. Študentje se bodo na začetku študija spoznali s ključnimi novostmi na vseh omenjenih področjih, da bi se zavedali možnosti, celo nujnosti interdisciplinarne obravnave posameznih javnozdravstvenih problemov, četudi se bodo nato pri svojem raziskovalnem delu poglobili le v posamezno področje. Poseben poudarek pa je tudi na izobraževanju v komunikaciji, ker je v znanosti ključno, da raziskovalec zna predstaviti svoje delo tako strokovni kot splošni javnosti.

Hiter prenos raziskovalnih spoznanj in dosežkov v prakso

Na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem poudarjajo pomen hitrega prenosa raziskovalnih spoznanj in dosežkov v prakso. Strateška usmeritev UP FVZ v kontinuirano znanstveno-raziskovalno in razvojno dejavnost je tisti vidik delovanja fakultete, ki zagotavlja nenehno skrb za kakovost študijskih programov ter prenos znanj iz najnovejših raziskav v študijski proces. Že danes fakulteta sodeluje s številnimi pomembnimi ustanovami s področja zdravstva kot tudi preventive v zdravstvu, to so npr. Splošna bolnišnica Izola, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli Rtič, številne visokošolske in raziskovalne ustanove v Sloveniji in tujini. Na UP FVZ že sedaj potekajo številni raziskovalni projekti, mnogi v sodelovanju z naštetimi institucijami, ki se nanašajo na preventivo v zdravstvu.

Kot poudarjata dr. Saša Kenig in dr. Zala Jenko Prašnikar, so na FVZ že v preteklosti sodelovalni pri številnih projektih, kjer so rezultate prenesli v prakso. Tako so v okviru mednarodnega projekta CO.N.S.E.N.SO oblikovali in tudi v okolju testirali nov model celovite zdravstveno socialne oskrbe starostnika. Sočasno pa je bil izoblikovan tudi profil načrtovalke oskrbe/patronažne medicinske sestre, ki skrbi za potrebe starostnika ne glede na njegove psihofizične sposobnosti. Zelo odmeven je bil tudi nacionalni projekt STAR-VITAL z naslovom "Združeni ukrepi za vitalnost starejših delavcev", kjer so za delodajalce oblikovali in uvedli celovit poslovni model ravnanja s starejšimi za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija. V podjetjih so identificirali glavne zdravstvene težave njihovih zaposlenih, pripravili načrte za konkretne izboljšave, tako ergonomske rešitve, predloge aktivnih odmorov, programe za ustreznejše prehranjevanje in podobno.

Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem sodeluje tudi s številnimi drugimi podjetji in organizacijami. Za Gimnastično društvo so tako njihovi raziskovalci pripravili vadbene protokole za zmanjševanje pogostnosti športnih poškodb, pred kratkim pa so v sodelovanju z Nogometno zvezo Slovenije vzpostavili spletno platformo PONO, kjer so zbrali informacije o izvedbi rehabilitacijskih in preventivnih programov za najpogostejše poškodbe pri nogometu. V sodelovanju z Mladinskim zdraviliščem in letoviščem Debeli Rtič pa načrtujejo tudi programe za vzdrževanje telesne mase otrok in mladostnikov.