V Italiji so dan spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije 10. februarja - v spomin na dan, ko je bila podpisana pariška mirovna pogodba - razglasili marca 2004, obeležujejo pa ga od leta 2005. Ob tem se spominjajo predvsem dogodkov po drugi svetovni vojni, ko so se morali Italijani na tem območju odločiti, ali bodo ostali v Jugoslaviji ali bodo zapustili svoje rodne kraje.

Ena osrednjih spominskih slovesnosti 10. februarja bo tako kot vsako leto pri spomeniku žrtvam povojnih pobojev blizu Bazovice pri Trstu. Območje spomina so sicer v noči na soboto oskrunili neznanci, ki so ob vhodu v slovenščini z rdečo barvo napisali "Trst je naš", "Smrt fašizmu svoboda narodom" ter številko 161, ki naj bi pomenila črke AFA, kar je kratica za antifašistično skupino. Incident je obsodilo več italijanskih politikov, med njimi predsednica vlade Giorgia Meloni.

Ob dnevu spomina bo danes potekala tudi slovesnost v predsedniški palači v Rimu.

Drugo leto zapored bo vozil tudi poseben vlak s potujočo multimedijsko razstavo. Pot bo začel v Trstu 10. februarja, nato pa bo do 25. februarja obiskal še šest italijanskih mest - Padovo, Bologno, Rim, Neapelj, Lecce in Sassari. Lani si je po navedbah organizatorjev razstavo o eksodusu na vlaku ogledalo okoli 20.000 ljudi.

Prireditve ob dnevu spomina se bodo sicer zvrstile v več krajih širom Italije. Društvo pripadnikov italijanske narodne skupnosti Italijanska unija pa prihodnjo soboto prireja spominski slovesnosti na koprskem pokopališču in v kraju Labinci v hrvaški Istri.

V zadnjih letih se v Italiji krepijo prizadevanja, da bi bilo obeleževanje tega dneva še odmevnejše. Tako je italijanska vlada leta 2023 ustanovila poseben koordinacijski odbor za načrtovanje pobud in slovesnosti ob dnevu spomina na fojbe. Oktobra lani pa je bil sprejet zakon o ustanovitvi muzeja spomina na fojbe v Rimu.

V Čedadu pa bodo prav danes odkrili spomenik študentki iz Istre Normi Cossetto in drugim žrtvam pobojev po drugi svetovni vojni. Tamkajšnja sekcija Vsedržavnega združenja partizanov Italije (ANPI) je odločitev o postavitvi spomenika označila za ideološko in spomnila, da Norma Cossetto ni bila ubita zato, ker je bila Italijanka, ampak v kontekstu fašističnega nasilja in nadvlade kot sovražnica pripadnikov odporništva, piše Primorski dnevnik.