Kot so v sporočilu za javnost pojasnili v inženirski zbornici, sicer verjamejo, da je dogovor, ki ga je v minulih mesecih sprejelo 12 primorskih in kraških občin, korak v pravo smer za boljšo oskrbo obeh regij s pitno vodo. Menijo pa, da izgradnja povezovalnega vodovoda ne bo dovolj.

Zaradi hidroloških podobnosti celotnega območja in možnega hkratnega pomanjkanja vode pri vseh obstoječih virih zaradi podnebnih sprememb menijo, da je za dolgoročno zanesljivo oskrbo v regiji treba zagotoviti dodatni strateški vodni vir, so zapisali.

Možnost za takšen vir vidijo v izgradnji večjega vodnega zadrževalnika. O tem so govorili tudi na posvetu, ki so ga novembra lani z vidnejšimi strokovnjaki s tega področja pripravili v Kopru. Le tak zadrževalnik predstavlja izravnavo vodne bilance na letni ravni, so zapisali v nedavnem sporočilu za javnost inženirske zbornice.

Na ministrstvo za naravne vire in prostor so zato naslovili predlog, naj ob že zastavljenemu medobčinskemu projektu ministrstvo sočasno nadaljuje aktivnosti tudi za zagotovitev ustreznega zadrževalnika. Ministrstvo se na predlog zbornice sicer še ni odzvalo.

V preteklosti so sicer vpleteni deležniki že razmišljali o izgradnji zadrževalnika in možnih lokacijah zanj. Najpogosteje so omenjali ureditev zadrževalnika v kamnolomu Griža, kar je pred časom potrdil tudi koprski župan Aleš Bržan. Direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj je sicer marca lani pojasnil, da je v igri tudi nekaj drugih lokacij v okolici Kubeda oziroma izvira Rižane. Prednost kamnolomov je po njegovih besedah v tem, da je bilo tam veliko izkopavanja že opravljenega, zato bi morda lahko bila cena naložbe nižja.

Do konca minulega leta je sicer vseh 12 vpetih občin - Koper, Izola, Ankaran, Piran, Ilirska Bistrica, Postojna, Pivka, Miren-Kostanjevica, Komen, Sežana, Hrpelje-Kozina in Divača - sprejelo zaveze o financiranju projekta nadgradnje vodooskrbe v regiji. Projekt obsega obnovo vodovodnih sistemov in zmanjšanje vodnih izgub ter povezavo različnih vodnih virov. Gradnja povezovalnih vodovodov je predvidena predvsem na notranjskem in kraškem območju.

Celoten projekt vodooskrbe slovenske Istre in Krasa, ki mora biti končan v letu 2029, je težak okrog 117 milijonov evrov, od tega bodo omenjene občine s svojimi proračuni skupno zagotovile nekaj manj kot 30 milijonov evrov. Kot so pred časom pojasnili na ministrstvu, predvidevajo, da bo okrog 42 milijonov evrov potrebnih za izgradnjo povezave vodovodnih sistemov, 75 milijonov evrov pa bo medtem namenjenih prav posodobitvi omrežja za preprečevanje vodnih izgub.