Dvodnevni dogodek so organizirali entomologi Oddelka za biodiverziteto UP Famnit in Slovensko entomološko društvo Štefana Michielija – znanstveno in strokovno združenje, ki povezuje strokovnjake s področja entomologije. Na simpoziju so udeleženci izmenjali spoznanja, dosežke, rezultate in vizije z različnih področij entomologije, vključno s taksonomijo in filogenijo žuželk, gozdarsko in agronomsko entomologijo, varstveno entomologijo, diverziteto žuželk ter entomološko metodologijo.

Udeležence so pozdravili doc. dr. Živa Fišer, predstojnica Oddelka za biodiverziteto,  Andrej Kapla, predsednik Slovenskega entomološkega društva Štefana Michielija, in prof. dr. Vladimir Ivović, organizator simpozija.

Vabljeni predavateljici simpozija Alenka Žunič Kosi in Tatjana Čelik, pa sta skozi predavanje predstavili svoja dosedanja dognanja v entomologiji.

Ob koncu je Dr. Žunič Kosi, zaposlena na Nacionalnem inštitutu za biologijo, z nami delila tudi nekaj vtisov z dogodka: "Menim, da je srečanje z drugimi entomologi ključnega pomena, saj si lahko izmenjujemo znanja in izkušnje ter ostajamo na tekočem z razvojem stroke. Slovenija je majhna, a takšni dogodki omogočajo pomembne povezave. Veselim se nadaljnjih predavanj in pogovorov s kolegi ter se zahvaljujem organizatorjem za odlično izkušnjo," je dodala in izpostavila tudi prelomno raziskavo o načinu sporazumevanja čričkov, ki jo je predstavila tudi v sklopu uvodnega predavanja.

"Ugotovili smo, da se črički poleg zvočnih signalov sporazumevajo tudi prek vibracij, ki jih prenašajo po trdnih podlagah, kot so rastline ali tla. To odkritje je pomembno, saj nakazuje, da kombinacija zvoka in vibracij igra ključno vlogo pri privabljanju samic," je pojasnila.

Na konferenci je bilo predstavljenih 31 znanstvenih prispevkov udeležencev simpozija.

Pred uradnim pričetkom simpozija sta potekali tudi dve interaktivni delavnici, in sicer Biokreativna delavnica z naslovom "Od znanja do zgodbe", ki jo je vodila doc. dr. Katarina Šoln z Oddelka za biodiverziteto UP Famnit, ter "Priprava in pomen entomoloških zbirk", ki so jo vodili Andrej Kapla, predsednik Slovenskega entomološkega društva Štefana Michielija, Matic Gabor iz Nacionalnega Inštituta za biologijo ter Jurij Rekelj iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

Skozi dopoldanski delavnici so se udeleženci naučili, kako napisati otroško zgodbo z biološko vsebino in na preprost ter razumljiv način predstaviti znanstvena odkritja laični javnosti.

Prav tako so se seznanili s pomenom entomoloških zbirk in postopki priprave vzorcev. Takšne zbirke so namreč ključne za raziskave in ohranjanje podatkov o žuželkah, saj nosijo tako zgodovinsko vrednost, kot tudi vpogled v izumrle vrste, ter predstavljajo pomemben vir informacij na nacionalni ravni.

Doc. dr. Katja Adam z Oddelka za biodiverziteto in organizatorka simpozija je izrazila zadovoljstvo nad udeležbo in pozitivnimi odzivi udeležencev. "Prvi vtisi so odlični, saj letos beležimo visoko udeležbo – približno 70 udeležencev - tudi iz tujine. Udeleženci so zadovoljni, hkrati pa je bistveni del teh srečanj mreženje, kjer se pogovarjamo o tekočih in prihodnjih projektih ter skupnih raziskavah. Osebno sem se veliko naučila o žuželkah, in spoznala tudi nove strokovnjake," je dodala ter namignila, da se štafetna palica organizacije simpozija naslednje leto predaja drugim organizatorjem.

Simpozij je bil organiziran v okviru projekta E-NAT2CARE (Krepitev čezmejnih vezi za ohranjanje in obnavljanje območij Natura 2000 v širšem obmejnem prostoru).

Knjiga povzetkov in posterji so dostopni v elektronski obliki na naslednji povezavi.