V prestižni mednarodni znanstveni reviji Science of the Total Environment je bila objavljena študija, ki je nastala ob sodelovanju raziskovalcev iz Univerze v Padovi in v Trstu.  Raziskava se je osredotočila na merjenje obremenjenosti ribičev in delavcev v ribiškem sektorju v Maranu Lagunare, obalnem mestu pri Gradežu, z živim srebrom. To območje je bilo zgodovinsko izpostavljeno večstoletnemu onesnaženju z živim srebrom, ki izvira tako iz naravnih virov, povezanih z reko Sočo, ki odteka iz rudarskega območja v Idriji, kot tudi iz nenadzorovanih industrijskih izpustov.

V študiji so analizirali ribiče in lokalne prebivalce, zaposlene v ribiškem sektorju, ter kmete iz Dolomitov, ki so služili kot kontrolna skupina zaradi manjše izpostavljenosti uživanju rib. Najvišje koncentracije živega srebra so zaznali pri osebah z večjo porabo lokalnih, predvsem svežih rib; ravni živega srebra so bile nekoliko nad priporočeno mejo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) 2 mg/kg za splošno populacijo, zaradi česar so bila izdana zdravstvena priporočila.

Čeprav rezultati ne kažejo na potrebo po prepovedi uživanja rib iz lagune, strokovnjaki priporočajo določene previdnostne ukrepe, in sicer naj nosečnice in otroci v obdobju rasti uživanje lokalnih svežih rib omejijo na največ en obrok tedensko. Kot navajajo, je pomembno upoštevati, da ribe vsebujejo tudi selen, element, ki ima zaščitni učinek pred toksičnostjo živega srebra, poroča Triestecafe.it.

To je prva znanstvena raziskava, ki količinsko ocenjuje izpostavljenost živemu srebru zaradi uživanja lokalnih rib v laguni Marano in Gradež, ki je ena največjih lagun v Evropi. Čeprav rezultati ne kažejo, da bi šlo za znatno tveganje za zdravje, hkrati poudarjajo pomen odgovornega uživanja rib pri določenih skupinah prebivalstva.