Neznanci so ponoči oskrunili območje spomina na žrtve povojnih pobojev v Bazovici. Ob vhodu vanj v slovenščini piše "Trst je naš" ter "Smrt fašizmu svoboda narodom", poroča časnik Primorski dnevnik. Incident se je zgodil tik pred italijanskim dnevom spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije, ki ga obeležujejo 10. februarja.
V BAZOVICI NAPIS "TRST JE NAŠ", MELONI: "To je hudo dejanje brez primere, ki ne sme ostati nekaznovano" (FOTO)
Kronika
Ob vhodu na spominsko območje je zapisana še številka 161, ki naj bi po pisanju Primorskega dnevnika pomenila črke AFA, kar je kratica za antifašistično skupino.
Incident je že obsodilo več italijanskih politikov. Italijanski minister za kulturo Alessandro Giuli, ki je obiskal spomenik, je poudaril, da "zgodovinske resnice ne bo mogel nikoli nihče vandalizirati", poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Premierka Giorgia Meloni je poudarila, da oskrunitev spomenika v Bazovici ne pomeni le teptanja spomina na žrtve iz fojb, ampak oskrunitev celotnega naroda. "Kar se je zgodilo, je hudo dejanje brez primere, ki ne sme ostati nekaznovano," je dodala.
Zunanji minister Antonio Tajani je na družbenem omrežju X vandalizem obsodil in ga označil za strahopetno gesto, katere namen je spodkopati dialog med narodi, ki si želijo mirne prihodnosti.
Oltraggiare la memoria dei caduti delle #Foibe significa continuare a perseguitare chi è stato brutalmente ucciso, solo perché era italiano. Condanna per questo gesto così vile che punta solo a minare il dialogo fra popoli che vogliono guardare verso un futuro di pace. pic.twitter.com/hW2G1Ybs1X
— Antonio Tajani (@Antonio_Tajani) February 8, 2025
Ena od osrednjih slovesnosti ob dnevu spomina vsako leto poteka prav na spominskem območju ob spomeniku žrtvam povojnih pobojev ter breznu blizu Bazovice pri Trstu. Letošnja bo potekala v ponedeljek.
V Italiji so za dan spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije 10. februar - v spomin na dan, ko je bila podpisana pariška mirovna pogodba - razglasili marca 2004, obeležujejo pa ga od leta 2005. Ob tem se spominjajo predvsem dogodkov po drugi svetovni vojni, ko so se morali Italijani na tem območju odločiti, ali bodo ostali v Jugoslaviji ali bodo zapustili svoje rodne kraje.
Komentiraj
Zadnja leta se veliko pozornosti namenja Fojbam in se po uradnih kanalih širi prirejeno resnico glede tega.
Obstajajo poročila "zavezniške vojske", ko so se spustili v Fojbe in pregledali ostanke žrtev. To kar se danes pisari pa precej odstopa od takratnega poročila.
Pred Fojbami je bila Rižarna, ki si zasluži komaj kaj pozornosti današnje politike.
Tako početje je provokacija in v odgovor lahko pričakuješ le provokacijo, ko se kdo naveliča poslušati laži.
Oba kraja nas opominjajo na temno plat zgodovine a me zanima:" Se je kdo vprašal, če bi se Fojbe zgodile brez Rižarne?"
Je pa veliko manjša zaradi teh idiotov, ki nakladajo pravljice o Venetih in se bahajo s povojnimi poboji.
Vsakdo lahko najde avstrijski popis prebivalstva iz leta 1910, kjer je jasno
napisano, da so bili Slovenci v Trstu samo ena izmed manjšin, poleg Nemcev, Srbov in Hrvatov.
To, da so okoliške vasi bile slovenske ne pomeni, da je Trst naš.
"V srednjem veku so se pri tedanjih kronistih pojavljale razlage, da so bili Vandali slovansko ljudstvo. Tej zmotni tezi je botrovalo zamenjevanje Vandalov z Veneti zaradi podobnosti imena ter dejstvo, da so Vandali in Veneti v zgodovini živeli na ozemlju, ki so ga kasneje naselili Slovani."
Po kapitulaciji kraljevine Italije 8. septembra 1943 so nacisti oktobra 1943 zapuščen industrijski kompleks preoblikovali v preiskovalne zapore, v vojaško oz. policijsko taborišče (Polizeilager), že od konca istega leta pa v uničevalno taborišče (Vernichtungslager). Služilo je tudi kot skladišče naropanega blaga ter zbirno mesto za deportacijo v druga koncentracijska taborišča. 4. aprila 1944 so nekdanjo peč za sušenje riža, po načrtih Unterscharführerja SS Erwina Hermanna Lamberta, spremenili v krematorij, v katerem so do konca vojne sežgali okrog 4000 do 5000 pobitih ljudi. Natančna ocena števila usmrčenih je zelo težavna, ker so nacisti v zadnjih dneh vojne peč razstrelili in večino dokumentov uničili.
Žrtve so bili po večini Slovenci in Hrvati iz Trsta in Istre, osumljeni partizanstva ali sodelovanja z narodnoosvobodilnim bojem, pa tudi italijanski protifašisti, Judje, Romi in homoseksualci. Za hitrejše iztrebljanje so ljudi streljali ali obešali, proti koncu vojne so v plinsko celico predelali enega od kamionov, kasneje pa garažo. Poleg nekaterih ohranjenih zapisov na stenah nekdanjega zapora nekaj dokumentov hrani občinski muzej Vojni muzej za mir (it: Civico museo di guerra per la pace)
Sodni proces za zločine v Rižarni, za katerega je imel velike zasluge novinar Albin Bubnič, se je zaključil leta 1975, z nekaterimi obtoženci so že obračunali partizani, na dosmrtno ječo v odsotnosti obsojenega poveljnika Josepha Oberhauserja pa Nemčija ni nikdar izročila Italiji. Tudi ostali sodelavci zločinov so bili pomiloščeni, na podlagi številnih amnestij, ki so se po letu 1945 v Italiji vrstile v imenu sprave med narodi.
Nedokazano je ostalo tudi tržaško delovanje vojnih zločincev Odila Globočnika, ki je bil od 13. septembra 1943 vodja SS in Gestapa (SS und Polizeiführer) za območje okupacijske operativne cone Jadransko primorje (Adriatisches Küstenland), ter SS - Hauptsturmführerja Christiana Wirtha, s katerim sta pred tem med holokavstom sodelovala v akciji Reinhard na Poljskem.