Prizadevanja Primorcev za priključitev k matičnemu narodu so se začela že takoj po zlomu Avstro-Ogrske in ob italijanski zasedbi jeseni 1918. Pariška mirovna konferenca leta 1919 se je končala, ne da bi rešila obmejno vprašanje, s podpisom rapalske pogodbe novembra 1920 pa so Kraljevini Italiji pripadli Soška dolina, Brda, Gorica, Vipavska dolina, velik del Notranjske, Kras in Istra.

Ozemlje Primorske in Istre je leta 1943 prevzela nemška vojska

Po italijanski kapitulaciji jeseni 1943 je vojaško oblast na ozemlju Primorske in Istre prevzela nemška vojska. Nemci so del civilne uprave zaradi taktičnih razlogov prepustili Slovencem, vendar je ozemlje Primorske in Istre, na katerem je nacistična Nemčija oblikovala tako imenovano operacijsko cono Jadransko primorje, pravno formalno ostalo del Italije.

Maja 1945 so Istro, Trst in vzhodni del s Slovenci naseljene tedanje Kraljevine Italije zasedle jugoslovanske partizanske sile, zahodni del Primorske pa enote zahodnih zaveznikov. Junija 1945 so se partizanske sile na zahtevo zaveznikov umaknile z zahodnega dela Julijske krajine, Primorska pa je bila s tako imenovano Morganovo črto razdeljena na dve zasedbeni coni: cono A, ki jo je upravljala Zavezniška vojaška uprava, in cono B, ki jo je upravljala Vojaška uprava Jugoslovanske armade.

S podpisom pariške mirovne pogodbe 10. februarja 1947 v Parizu je obveljal francoski, t.i. kompromisni predlog, po katerem je pod Italijo prišla Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina, Jugoslavija pa je dobila velik del goriške in del tržaške, Istro južno od reke Mirne, otoke in Zadar z okolico.

Širša okolica Trsta, ki je poleg Trsta vključevala še Koper, Izolo, Piran, Umag, Buje in Novigrad, je postala nevtralna država, imenovana Svobodno tržaško ozemlje (STO), razdeljena na dve območji. Cona A, ki je vključevala Trst, je bila pod vojaško upravo britanskih zavezniških sil, cona B, ki je zajemala slovensko Primorje in Istro, pa pod upravo Jugoslovanske armade. Pogodba je začela veljati 15. septembra istega leta.

Izven slovenskih meja je ostalo še 140 tisoč Slovencev

S tem se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Izven slovenskih meja je sicer ostalo še 140.000 Slovencev.

Osrednji govornik na sobotni prireditvi, ki jo organizirata izolska občina in tamkajšnje združenje borcev za vrednote NOB, bo častni predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Janez Stanovnik. Na prireditvi, ki jo bo na prvem programu neposredno prenašala tudi Televizija Slovenija, se bo zvrstilo okoli 400 nastopajočih z vse Primorske, tudi z onstran meje, pričakujejo pa 10.000 obiskovalcev.

Še pred uradno proslavo bodo na različnih lokacijah v mestu potekale številne dejavnosti, od slikarskega ex-tempora do glasbenih nastopov. Od jutra bo na carinskem pomolu na ogled tudi vojaška ladja Triglav, Sončno nabrežje pa bodo preplavile stojnice z oljčnim oljem, vini in drugimi istrskimi izdelki. Pestro bo tudi po zaključku osrednje proslave, praznovanje v Izoli pa bodo zaključili z večernim koncertom BunkerFest.

Praznik vrnitve Primorske k matični domovini je državni praznik od leta 2006, vendar to ni dela prost dan.