Računsko sodišče je v reviziji, katere ugotovitve je objavilo danes, preverjalo, ali je država učinkovito koristila sredstva operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 za zmanjševanje škodljivega delovanja voda v obliki poplav.

Ugotovilo je, da priprava in izvedba projektov v obdobju 2007-2013 nista potekali vsebinsko in časovno dovolj učinkovito, bistveno bolj učinkovita pa ni bila niti priprava projektov za novo programsko obdobje 2014-2020. Ministrstvo ob pripravi operativnega programa ni imelo izdelanih podlag, ki bi mu omogočale izbor takšnih projektov, ki bi največ prispevali k zmanjševanju poplavne ogroženosti.

Brez določila konkretnih investicij

Obstajale so sicer okvirne strateške usmeritve in cilji so bili opisno določeni, niso pa bila poplavna območja sistemsko določena in ovrednotena glede na škodni potencial. Ministrstvo je v operativni program leta 2007 vključilo večino porečij, ne da bi zanje prej določilo konkretne investicije.

V celotni finančni perspektivi je za izvedbo določilo tri projekte: projekt nove merilne infrastrukture za spremljanje vodnega okolja ter projekta poplavne varnosti na porečjih Savinje in Drave. Leta 2007 je bila znana okvirna vsebina in terminski načrt le za projekt spremljanja vodnega okolja, s pripravo vsebine drugih dveh projektov pa je ministrstvo začelo šele v letu 2010, potrjena pa sta bila v letih 2012 in 2013.

"Računsko sodišče je ugotovilo, da je pasivni pristop ministrstva v obdobju od leta 2007 do leta 2009 povzročil ključno zamudo pri izvajanju prednostne usmeritve. Ministrstvo ni pripravilo organizacijskega in terminskega načrta za pripravo projektov in je pozno pričelo s pripravo investicijske dokumentacije, število zaposlenih na ministrstvu, ki so bili zadolženi za pripravo projektov, pa je bilo nesorazmerno majhno," so zapisali v reviziji.

V novem obdobju na voljo več programskih in strokovnih podlag

V primerjavi s programskim obdobjem 2007-2013 ima ministrstvo za izbor projektov za novo programsko obdobje 2014-2020 na voljo več programskih in strokovnih podlag, vendar pa te še vedno ne dajejo celovite informacije o tem, katera so tista področja in predvsem s katerimi ukrepi jih je treba urejati, da bi se najbolj zmanjšala poplavna ogroženost.

Računsko sodišče ugotavlja, da je ministrstvo z določitvijo območij pomembnega vpliva poplav izkazalo napredek, da pa bo izbor projektov še vedno temeljil predvsem na izvedljivosti projektov v programskem obdobju. "Poudarek ostaja na reševanju lokalnih območij, še vedno pa niso izdelane celostne študije porečij," opozarja računsko sodišče.

Sredstva, namenjena rednim dejavnostim, so šla za sanacijo

Revizija tudi kaže, da je bil večji del sredstev, namenjenih rednim dejavnostim na poplavno ogroženih območjih, uporabljen za sanacijo preteklih poplavnih dogodkov ter izgradnjo državne in lokalne vodne in druge infrastrukture na območju spodnje Save, potrebne zaradi izgradnje novih hidroelektrarn.

"Računsko sodišče ocenjuje, da bi se poplavna varnost lahko pomembno izboljšala že, če bi država v večjem obsegu izvajala redna vzdrževalna dela na vodni infrastrukturi," so zapisali.

Poleg tega država po ugotovitvah računskega sodišča ne deluje smotrno pri preprečevanju dodatne potencialne škode z omejevanjem poseganja v prostor na poplavnih območjih. Na večini teh območij namreč še ni opredelila lokacij, ki bi lahko bile namenjene naravnemu ali umetnemu zadrževanju voda.

Računsko sodišče je ministrstvu in agenciji izdalo priporočila in zahtevalo predložitev odzivnih poročil.