Začeli so Arabci

Igre na srečo označuje beseda hazard, ki izvira iz arabske besede »Az-Zahr« kar pomeni kockanje. Hazard pomeni predvsem slepo usodo, naključje, priložnost in srečo.

Igra na srečo nedvomno predstavlja poseben način razvedrila. Igralništvo kot industrija oziroma pridobitna dejavnost se je razmahnilo v obdobju Francoisa Blanca v Bad Hamburgu. Francis Blanc je kot upravitelj igralnice uspel dokazati, da je lahko tudi igralnica kot organizator iger na srečo in ponudnik igralniških storitev pomemben motiv za povečan prihod gostov v turističen kraj. Igralnica je celo lahko glavna atrakcija kraja. Svojo trditev je Francis Blanc še dodatno dokazal v Monte Carlu.

Tako se je razvil evropski tip igralništva, ki je bil na začetku namenjen samo višjim slojem in je imel tudi zato monden ter ekskluziven značaj. Na drugi strani oceana pa se je razvil ameriški tip igralništva, ki je povezan z množičnim turizmom, saj so vrata igralnic odprta vsem ljudem. V islamskih državah pa je predvsem zaradi verskih razlogov igralništvo prepovedano.

Igralni saloni večinoma privlačijo lokalno prebivalstvo nižjega srednjega sloja, ki je v preteklosti porabil do 50 evrov na obisk, sedaj pa porabi nekoliko manj, okoli 10 ali 20 evrov. Igralnice po drugi strani bi se usmerile v višji nivo gostov in omogočale pretok gostov in deviz iz visoko gospodarsko razvitih regij v finančno manj razvite. Manjši zasebniki so prevečkrat povezani z mafijo, pranjem denarja in kršenjem delavskih pravic, da ne govorimo o mobingu in podobnem ...

Igralništvo v Istri

Tudi istrska obmorska mesta so v srednjem veku poznala hazardiranje. Vendar pa je zakon igre prepovedoval ali omejeval glede na kraj, čas, aktivne in pasivne udeležence v igri, pravilnosti uporabljenih pripomočkov in neveljavnosti zadolžnic iz igre. Tako je bilo, na primer, kockanje v Kopru prepovedano, v Izoli je bilo omejeno na manjše vsote, v Piranu pa je bila edina dovoljena igra ad tabulas, ad tabellas.

Nekoč vlagali v infrastrukturo zdaj denar v Ljubljano

Razvoj turizma je v preteklosti spretno povezoval prav Spinelli, ki je kot direktor Igralnice Portorož imel za obvezo, da igralnica vlaga v turizem, pri čemer je poudarjal, da je potrebno delati za vse občane. Tako se je iz delovanja amaterskega kluba razvilo letališče, na območju nekdanjih solin je na pobudo pomorcev in entuziastov, ki so si prizadevali razvijati navtični turizem, zrasla marina, nekdanji letni kino je zamenjal mogočni Avditorij ... Igralnica je vlagala tudi v šolstvo, zdravstvo in v cestno ter prometno infrastrukturo. Casino je sponzoriral tudi različna športna društva.