Glavna ovira za dogovor je bilo vprašanje neplačanih računov iz evropske blagajne, kar je problem za države neto prejemnice, tudi Slovenijo. Skupni obseg teh računov se je s petih milijard evrov v letu 2010 do letos povzpel na 23,5 milijarde in naj bi konec leta presegel 25 milijard evrov.

Pogajalci parlamenta so si na koncu za poravnavo računov v okviru rebalansa letošnjega proračuna izborili dodatnih 4,25 milijarde evrov ter zavezo, da bo Evropska komisija pripravila načrt, kako neplačane račune v letu 2016 zmanjšati na vzdržno raven.

Evropa, ki ne spoštuje svojih obveznosti?

Za poslance je bilo to eno ključnih vprašanj, saj kopičenje neplačanih računov po njihovem bistveno zmanjšuje verodostojnost in kredibilnost unije.

Kot poudarjajo, so sedaj zagotovili vsaj nekaj dodatnih sredstev za poplačilo izvajalcem, kot so različna mala in srednje velika podjetja, lokalne skupnosti, nevladne organizacije in druge ustanove, ki v državah članicah izvajajo projekte EU. Kompromisni dogovor tudi zagotavlja plačilo v letu 2015 tistim upravičencem, ki so jih zamude najbolj prizadele.

"Kako kredibilna je lahko EU, ki državam članicam govori, kako morajo nadzorovati svoje javne izdatke, sama pa postavlja podjetnike, raziskovalce in Erasmusove študente v težave, ko ne spoštuje lastnih finančnih obveznosti?" je problem pred časom ponazoril vodja delegacije parlamenta na proračunskih pogajanjih Jean Arthuis.

Vodja liberalcev (Alde) v Evropskem parlamentu Guy Verhofstadt pa je v torek jabolko spora med poslanci in državami ponazoril s kreditno kartico - države članice bi jo celo leto pridno uporabljale in dvigale denar, računa na koncu pa ne bi poravnale.

Proračun bo večji od letošnjega

Za proračun za leto 2015 so pogajalci medtem na koncu prišli do kompromisnega dogovora, ki predvideva 145,3 milijarde evrov obveznosti in 141,2 milijarde evrov za plačila, kar pomeni, da bo proračun 2015 malce večji od letošnjega. Ko gre za višino proračuna, sicer države načeloma vedno navijajo za čim manj, medtem ko parlament vsakič znova zahteva več sredstev.

Poleg tega so poslanci, kot so poudarili, v pogajanjih dosegli vsaj "malce" več sredstev za področja, ki jih smatrajo za prioritetna - za gospodarsko rast, raziskave in razvoj, program Erasmus plus, zunanjo politiko, bančni nadzor in agencijo Frontex.

Če dogovora do konca leta ne bi bilo, bi se EU od 1. januarja financirala po sistemu t.i. začasnih dvanajstin. To pomeni, da bi se vsako proračunsko poglavje financiralo mesečno z dvanajstino proračuna za leto 2014. Čeprav je doseženi kompromis "grenko-sladek", kot so se te dni izrazili v parlamentu, so zato vse strani zadovoljne, da je vsaj bil dosežen in je proračun sedaj potrjen.

Sloveniji milijoni zaradi vodnih ujm

Med danes potrjenimi rebalansi letošnjega proračuna je sicer tudi 18,4 milijona evrov, ki jih bo dobila Slovenija iz evropskega solidarnostnega sklada v pomoč pri odpravljanju posledic najhujšega žledoloma v zadnjih desetletjih. Ta je poškodoval skoraj polovica vseh gozdov, zaradi podrtih daljnovodov je bilo brez elektrike več kot 100.000 gospodinjstev.

Slovenija je bila pri tem v "paketu" s še šestimi državami, ki so jih letos in lani prizadele hude naravne nesreče; skupaj bodo prejele slabih 127 milijonov evrov, od tega dobrih 60 milijonov Srbija po katastrofalnih poplavah maja letos.