Reška mestna uprava je v sredo razpisala natečaj za 30-letno koncesijo za najem nekdanje Titove ladje Galeb, ki je sicer zaščiten kot kulturna dediščina Hrvaške, piše hrvaška tiskovna agencija Hina. Vrednost koncesije za 30 let je po navedbah mestne uprave ocenjena na 10,3 milijona evrov.
Glede na študijo o izvedljivosti podeljevanja koncesije bo moral koncesionar na Galebu zagotoviti muzejski prostor na površini 507,10 kvadratnih metrov, rekreacijski center, hostel in hotel, restavracijo, kongresni center in bar.
Vsa dela za ureditev ladje za gospodarsko uporabo mora urediti koncesionar na svoj račun, brez možnosti povračila vloženega denarja.
Projekt mora odobriti mesto Reka
Dela morajo potekati v skladu s pogoji in soglasjem restavratorskega oddelka v Rijeki, sam projekt pa mora sprva sploh odobriti mesto Reka.
Ladja bo privezana v reškem pristanišču, natečaj pa bo odprt do 24. marca 2015. Kriterij pri izboru bo najcenejša ponudba.
Ladja Galeb je glede na odločitev hrvaškega ministrstva za kulturo od 30. oktobra 2006 naprej del hrvaške kulturne dediščine in je od leta 2011 v skladu z zakonom o zaščiti kulturne dediščine tudi trajno zaščitena.
Solinar |
26 .12. 2014 ob 10: 28
0
Gadafi ne bi smel biti mrtev...
Tito vrati se.................................................
Vserm sz ljubeznijo.
http://youtu.be/6t4k3n2abRA
Vserm sz ljubeznijo.
http://youtu.be/6t4k3n2abRA
Žal, Galeb ne bo samostojno ploven. To z obnovitvijo je lari fari. Komaj štuka pitura bo. 10 milijonov evrov je komaj drobiž. Nekdo se bo okoristil, pa če se še tako "čuje".
TITOV GALEB - 4.del:
TITOVE TURNEJE
http://www.jutarnji.hr/denis-kuljis--nikad-ispricana-prica-o-titovim-turnejama-na-brodu-galeb/944348/
PLAVAJOČA AVANTGARDA
Titova ladja Galeb bo za nekaj časa postala plavajoči muzej
Kustos Branko Franceschi z grafiko Borisa Bućana na Titovi ladji Galeb
Na ladji Galeb, 117 metrov dolgi razkošni jahti, je nekdanji jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito sprejemal tuje diplomate, predsednike držav in vlad in z njo preplul veliko morij na svoji »poti miru«. Seveda so se na krovu znašle tudi kronane glave, denimo etiopski cesar Haile Selassie, pa svetovne filmske zvezde tedanjega časa. Leta 1979 je Tito zadnjič plul z Galebom, po njegovi smrti pa je ladja precej časa rjavela v Boki Kotorski. Rešili so jo Hrvati in ji namenili novo vlogo. Od 5. do 18. junija bo na njej razstava avantgardne umetnosti 20. stoletja.
Morda je to zadnja Galebova metamorfoza, kar zadeva namembnost. Ladja je bila zgrajena leta 1938 v ladjedelnici Ansaldo v Genovi, namenjena pa je bila prevozu sadja. Takrat se je imenovala RAMB III. V drugi svetovni vojni so Italijani z njo prevažali meso za svojo vojsko v Libijo. Leta 1941 jo je v Bengaziju zadel torpedo britanske vojske in močno poškodovana - brez sprednjega dela - je ritensko preplula 900 navtičnih milj do Sicilije. V tržaški ladjedelnici so jo leta 1943 popravili, prilastili pa so si jo Nemci, jo opremili z orožjem za protiletalsko obrambo in z njo vse do leta 1944 trosili mine po Kvarnerskem zalivu. V enem izmed angleških bombnih napadov na reško pristanišče so je zavezniki potopili. Leta 1947 je prišla v roke puljskim ladjedelničarjem, ti so jo obnovili in izročili Titovi mornarici za šolsko plovilo. Krstili so jo za Galeba.
Po Titovi smrti leta 1980 je Galeb doživel marsikaj. Konec devetdesetih let prejšnjega stoletja ga je kupil Grk John Paul Papanikolau in jo zaradi prenove leta 2000 pripeljal na Reko. Tu pa jo je čez devet let za 150.000 dolarjev (105.870 evrov) prodal mestni občini Reka. Hrvaško ministrstvo za kulturo je potem Galeba razglasilo za kulturno dediščino. Ladjo so obnovili v reški ladjedelnici Viktor Lenac, reška občina pa je za prenovo plačala 66.500 evrov. Toda prenovljeni Galeb ne bo le plavajoči muzej v reškem pristanišču, ampak bo mogoče nekaj mesecev na leto z njim križariti po morju.
Te dni se bo Galeb prvič predstavil kot razstavni prostor za avantgardno umetnost. Poleg hrvaškega zbiratelja umetnin Marinka Sudca sta organizatorja razstave zagrebški Inštitut za raziskavo avantgarde in mesto Reka, kustos pa je Branko Franceschi. Povedal nam je: »Predstavili bomo umetnost iz 20. stoletja, vse do osemdesetih let, za katero je značilno, da so se umetniki z njo postavljali po robu ali kritizirali družbenopolitično ureditev, potem so tu še dela, ki so sestavni del institucionalnega konteksta nastanka avantgardne umetnosti tistega časa in problematizirajo razmerja med različnimi umetniškimi izraznimi sredstvi. To je eksplozivna kombinacija.«
Na treh Galebovih palubah bo razstavni prostor dobilo 200 del šestdesetih umetnikov, vendar ne le iz nekdanje Jugoslavije, ampak tudi iz Madžarske in Italije. Celo Američan in Japonec bosta razstavljala. Največ je seveda Hrvatov. Franceschi pa še dodaja, da bodo razstavljena tudi nekatera dela slovenske avantgardistične skupine OHO, dela Tomaža Šalamuna in Marka Pogačnika. Razstavo bodo popestrili pogovori z umetniki, ki so bili v sporu ali pa so imeli težave z nekdanjo oblastjo. Pogačnik in Šalamun sta med njimi.
http://www.mladina.si/dnevnik/07-06-2011-plavajoca_avantgarda/
TITOVE TURNEJE
http://www.jutarnji.hr/denis-kuljis--nikad-ispricana-prica-o-titovim-turnejama-na-brodu-galeb/944348/
PLAVAJOČA AVANTGARDA
Titova ladja Galeb bo za nekaj časa postala plavajoči muzej
Kustos Branko Franceschi z grafiko Borisa Bućana na Titovi ladji Galeb
Na ladji Galeb, 117 metrov dolgi razkošni jahti, je nekdanji jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito sprejemal tuje diplomate, predsednike držav in vlad in z njo preplul veliko morij na svoji »poti miru«. Seveda so se na krovu znašle tudi kronane glave, denimo etiopski cesar Haile Selassie, pa svetovne filmske zvezde tedanjega časa. Leta 1979 je Tito zadnjič plul z Galebom, po njegovi smrti pa je ladja precej časa rjavela v Boki Kotorski. Rešili so jo Hrvati in ji namenili novo vlogo. Od 5. do 18. junija bo na njej razstava avantgardne umetnosti 20. stoletja.
Morda je to zadnja Galebova metamorfoza, kar zadeva namembnost. Ladja je bila zgrajena leta 1938 v ladjedelnici Ansaldo v Genovi, namenjena pa je bila prevozu sadja. Takrat se je imenovala RAMB III. V drugi svetovni vojni so Italijani z njo prevažali meso za svojo vojsko v Libijo. Leta 1941 jo je v Bengaziju zadel torpedo britanske vojske in močno poškodovana - brez sprednjega dela - je ritensko preplula 900 navtičnih milj do Sicilije. V tržaški ladjedelnici so jo leta 1943 popravili, prilastili pa so si jo Nemci, jo opremili z orožjem za protiletalsko obrambo in z njo vse do leta 1944 trosili mine po Kvarnerskem zalivu. V enem izmed angleških bombnih napadov na reško pristanišče so je zavezniki potopili. Leta 1947 je prišla v roke puljskim ladjedelničarjem, ti so jo obnovili in izročili Titovi mornarici za šolsko plovilo. Krstili so jo za Galeba.
Po Titovi smrti leta 1980 je Galeb doživel marsikaj. Konec devetdesetih let prejšnjega stoletja ga je kupil Grk John Paul Papanikolau in jo zaradi prenove leta 2000 pripeljal na Reko. Tu pa jo je čez devet let za 150.000 dolarjev (105.870 evrov) prodal mestni občini Reka. Hrvaško ministrstvo za kulturo je potem Galeba razglasilo za kulturno dediščino. Ladjo so obnovili v reški ladjedelnici Viktor Lenac, reška občina pa je za prenovo plačala 66.500 evrov. Toda prenovljeni Galeb ne bo le plavajoči muzej v reškem pristanišču, ampak bo mogoče nekaj mesecev na leto z njim križariti po morju.
Te dni se bo Galeb prvič predstavil kot razstavni prostor za avantgardno umetnost. Poleg hrvaškega zbiratelja umetnin Marinka Sudca sta organizatorja razstave zagrebški Inštitut za raziskavo avantgarde in mesto Reka, kustos pa je Branko Franceschi. Povedal nam je: »Predstavili bomo umetnost iz 20. stoletja, vse do osemdesetih let, za katero je značilno, da so se umetniki z njo postavljali po robu ali kritizirali družbenopolitično ureditev, potem so tu še dela, ki so sestavni del institucionalnega konteksta nastanka avantgardne umetnosti tistega časa in problematizirajo razmerja med različnimi umetniškimi izraznimi sredstvi. To je eksplozivna kombinacija.«
Na treh Galebovih palubah bo razstavni prostor dobilo 200 del šestdesetih umetnikov, vendar ne le iz nekdanje Jugoslavije, ampak tudi iz Madžarske in Italije. Celo Američan in Japonec bosta razstavljala. Največ je seveda Hrvatov. Franceschi pa še dodaja, da bodo razstavljena tudi nekatera dela slovenske avantgardistične skupine OHO, dela Tomaža Šalamuna in Marka Pogačnika. Razstavo bodo popestrili pogovori z umetniki, ki so bili v sporu ali pa so imeli težave z nekdanjo oblastjo. Pogačnik in Šalamun sta med njimi.
http://www.mladina.si/dnevnik/07-06-2011-plavajoca_avantgarda/
TITOV GALEB - 3.del:
KONČNO DOMA
Kot je bilo že omenjeno, je bilo iz Reškega mestnega proračuna izplačano 150.000 $ in je tako mesto tudi formalno postalo lastnik bivše Titove ladje GALEB, kateri že gotovo 10 let rjavi na vezu v ladjedelnici Viktor Lenac. Visoko sodišče je potrdilo odločitev trgovskega sodišča, kateri je na javni dražbi dosodil mestu REKI, kateri je bil hkrati tudi edini kupec. Po dražbi, je odvetnik Grka Johna Paula Papanicolaua, vložil tožbo na Visoko trgovsko sodišče, tako da je to drugostopenjsko telo v relativno kratkem času tudi pravnomočno odločilo in ni upoštevalo ugovore bivšega lastnika Galeba. S tem so kot so omenili na trgovskem sodišču izšrpali vse redne pravne poti, s katerimi je trajal ta večletni sodni postopek. Tako bo sedaj tudi razdeljena kupnina v višini 150.000 $, ki bo tako šlo reški agenciji Adriatica, dvem mornarjem in ladjedelnici VICTOR LENAC, kateremu je bivši lastnik na račun veza dolžan več kot milijon $, a vse do obravnave bo ta denar na posebnem računu. Tako se mora med drugim REKA vpisati v lastništvo ladje Galeb, a sama primopredaja ladje bo približno čez 10 dni. Načrt mesta REKE je urediti GALEB kot ladja MUZEJ. Bivša Titova ladje je pred 3 leti dobila status kulturnega dobra, a mesto REKA je razglašena kot skrbnik. Zaradi izredno slabega stanja v katerem je sedaj GALEB, je mesto REKA vložilo že 500.000 kun (70.000 €) za sanacijo podpalubja. Tako bo sedaj odšel na dok v ladjedelnici, kjer ga bodo še bolj natančno pregledali in ugotovili dejansko stanje trupa in pristopili k njegovemu popravilu http://www.glasistre.hr/hrvatska/vijest/127092
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=88795
Nazadnje urejal/a zoran13 Pet Okt 30, 2009 10:35 pm; skupaj popravljeno 6 krat
TRETJA STRAN HLADNE VOJNE
Poskus analize Titovega velikega vpliva na svetovno politiko
http://www.jutarnji.hr/denis-kuljis--nikad-ispricana-prica-o-titovim-turnejama-na-brodu-galeb/944348/
PODROČJE ZASTOJA
Vsakdo, ki v komunističnih državah ni hotel znoreti, je moral delovati kakor da je nor. Tako je v sedemdesetih letih govoril madžarski umetnik Attalai Gábor.
Ali je bilo res tako, ali je danes drugače, ali se moramo še naprej delati nori, da ne znorimo?
Morda pa bomo na to vprašanje lahko odgovorili, ko si bomo na Reki pogledali razstavo: ˝Področje zastoja˝, kjer bodo na ogledu dela tistih umetnikov, kateri so predstavljali odpor družbenemu sistemu v devetdesetih letih in to na mestu, ki je ob kolektivnih srečanjih močno nabito z čustvi. Na Titovem Galebu.
Nakateri od njih so bili zaradi svojega aktivizma po zaporih, druge je zasledovala tajna policija, odvzemali so jim dokumente, jim grozili, nekatere od umetnikov so streljali. Normalno, da se vse to, ni dogajalo za časa življenja Tita, niti v Jugoslaviji, umetnike so streljali v ZSSR.
Tito je bil vsekakor od ostalih vodij vzhodnih držav, mnogo bolj odprt za dogajanja v novi umetnosti.
Morda je edino njegov govor leta 1963, ki ga je imel proti abstraktni umetnosti, za kar so ga, kot so ugotovili kasneje, nagovorila Miroslav Krleža in Ljubo Babič in da se ne bo vmešaval v stvari, ki jih dobro ne razume.
http://www.jutarnji.hr/na-titovom--galebu---izlozba-zabranjivanih--zatocenih--strijeljanih---/948027/?secId=79
http://www.jutarnji.hr/na-titovom--galebu---izlozba-zabranjivanih--zatocenih--strijeljanih---/948027/?secId=79
KONČNO DOMA
Kot je bilo že omenjeno, je bilo iz Reškega mestnega proračuna izplačano 150.000 $ in je tako mesto tudi formalno postalo lastnik bivše Titove ladje GALEB, kateri že gotovo 10 let rjavi na vezu v ladjedelnici Viktor Lenac. Visoko sodišče je potrdilo odločitev trgovskega sodišča, kateri je na javni dražbi dosodil mestu REKI, kateri je bil hkrati tudi edini kupec. Po dražbi, je odvetnik Grka Johna Paula Papanicolaua, vložil tožbo na Visoko trgovsko sodišče, tako da je to drugostopenjsko telo v relativno kratkem času tudi pravnomočno odločilo in ni upoštevalo ugovore bivšega lastnika Galeba. S tem so kot so omenili na trgovskem sodišču izšrpali vse redne pravne poti, s katerimi je trajal ta večletni sodni postopek. Tako bo sedaj tudi razdeljena kupnina v višini 150.000 $, ki bo tako šlo reški agenciji Adriatica, dvem mornarjem in ladjedelnici VICTOR LENAC, kateremu je bivši lastnik na račun veza dolžan več kot milijon $, a vse do obravnave bo ta denar na posebnem računu. Tako se mora med drugim REKA vpisati v lastništvo ladje Galeb, a sama primopredaja ladje bo približno čez 10 dni. Načrt mesta REKE je urediti GALEB kot ladja MUZEJ. Bivša Titova ladje je pred 3 leti dobila status kulturnega dobra, a mesto REKA je razglašena kot skrbnik. Zaradi izredno slabega stanja v katerem je sedaj GALEB, je mesto REKA vložilo že 500.000 kun (70.000 €) za sanacijo podpalubja. Tako bo sedaj odšel na dok v ladjedelnici, kjer ga bodo še bolj natančno pregledali in ugotovili dejansko stanje trupa in pristopili k njegovemu popravilu http://www.glasistre.hr/hrvatska/vijest/127092
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=88795
Nazadnje urejal/a zoran13 Pet Okt 30, 2009 10:35 pm; skupaj popravljeno 6 krat
TRETJA STRAN HLADNE VOJNE
Poskus analize Titovega velikega vpliva na svetovno politiko
http://www.jutarnji.hr/denis-kuljis--nikad-ispricana-prica-o-titovim-turnejama-na-brodu-galeb/944348/
PODROČJE ZASTOJA
Vsakdo, ki v komunističnih državah ni hotel znoreti, je moral delovati kakor da je nor. Tako je v sedemdesetih letih govoril madžarski umetnik Attalai Gábor.
Ali je bilo res tako, ali je danes drugače, ali se moramo še naprej delati nori, da ne znorimo?
Morda pa bomo na to vprašanje lahko odgovorili, ko si bomo na Reki pogledali razstavo: ˝Področje zastoja˝, kjer bodo na ogledu dela tistih umetnikov, kateri so predstavljali odpor družbenemu sistemu v devetdesetih letih in to na mestu, ki je ob kolektivnih srečanjih močno nabito z čustvi. Na Titovem Galebu.
Nakateri od njih so bili zaradi svojega aktivizma po zaporih, druge je zasledovala tajna policija, odvzemali so jim dokumente, jim grozili, nekatere od umetnikov so streljali. Normalno, da se vse to, ni dogajalo za časa življenja Tita, niti v Jugoslaviji, umetnike so streljali v ZSSR.
Tito je bil vsekakor od ostalih vodij vzhodnih držav, mnogo bolj odprt za dogajanja v novi umetnosti.
Morda je edino njegov govor leta 1963, ki ga je imel proti abstraktni umetnosti, za kar so ga, kot so ugotovili kasneje, nagovorila Miroslav Krleža in Ljubo Babič in da se ne bo vmešaval v stvari, ki jih dobro ne razume.
http://www.jutarnji.hr/na-titovom--galebu---izlozba-zabranjivanih--zatocenih--strijeljanih---/948027/?secId=79
http://www.jutarnji.hr/na-titovom--galebu---izlozba-zabranjivanih--zatocenih--strijeljanih---/948027/?secId=79
TITOV GALEB - 2.del:
/13/...za 150.000 $ je bil TITOV GALEB prodan mestu REKA, ki ga bo preuredila v spomenik, dolžine 116,7 metrov , visok 8,75 metrov, gaz 5,9 metrov , a nosilnost 1930 ton: Laughing Laughing Laughing Laughing Laughing
http://www.tportal.hr/vijesti/hrvatska/22303/Titov-Galeb-prodan-Rijeci-za-150-000-dolara.html
http://www.24sata.hr/index.php?cmd=show_clanak
/13/...za 150.000 $ je bil TITOV GALEB prodan mestu REKA, ki ga bo preuredila v spomenik, dolžine 116,7 metrov , visok 8,75 metrov, gaz 5,9 metrov , a nosilnost 1930 ton: Laughing Laughing Laughing Laughing Laughing
http://www.tportal.hr/vijesti/hrvatska/22303/Titov-Galeb-prodan-Rijeci-za-150-000-dolara.html
http://www.24sata.hr/index.php?cmd=show_clanak
TITOV GALEB
/13/...prava mojstrovina in ponos bivše države Jugoslavije, je bila bela razpoznavna lepotica TITOV GALEB, s katero so prepotovali nešteto naših predsedniških obiskov in prepeljali vsaj 89 državnikov iz vrha svetovne politike in sedaj čaka na že tretji poskus dražbe v ladjedelnici Viktor Lenac, ki bo 17.aprila 2009. Moj prijatelj je kar nekaj časa ponosno služil vojsko tudi na tej lepotici, sedaj pa že devet let sameva v omenjeni reški ladjedelnici. Mnogi tako pravijo, da tisti, ki se sramuje svoje zgodovine, si tudi prihodnosti ne zasluži. Ob dejstvu, da seveda znamo poskrbeti za razne mini podmornice, za ladjo s takšno zgodovino, pa ne, gotovo govori v prid gornji tezi, da si takega konca res ne zasluži in da bi vsak malo bolj podjeten, znal to obrniti sebi v prid. Zato se tudi še sedaj dobi razne spominke in predmete iz šolske ladje Galeb na hrvaški avkcijski spletni strani: :lol: :lol: :lol: :lol: :lol:
http://www.aukcije.hr/item.php?id=543305:
http://www.aukcije.hr/item.php?id=309334
http://www.aukcije.hr/item.php?id=536422
http://www.jutarnji.hr/vijesti/clanak/art-2008,9,9,,132648.jl
http://www.jutarnji.hr/j2/panorama/clanak/art-2006,4,25,Galeb_Jakšić,23259.jl
Titovo ladjo Galeb bodo aprila že tretjič poskusili prodati na dražbi Nekdanji simbol jugoslovanske države, ladjo Galeb, bodo 17. aprila že tretjič poskusili prodati na dražbi, potem ko je lastnik, grški državljan John Paul Papanicolau dražbo že dvakrat preprečil. S prodajo želijo predvsem pokriti dolgove ladje, ki že deveto leto propada v reški ladjedelnici Viktor Lenac. Nekdanji simbol jugoslovanske države, ladjo Galeb, bodo 17. aprila že tretjič poskusili prodati na dražbi, potem ko je lastnik, grški državljan John Paul Papanicolau dražbo že dvakrat preprečil. Vrednost Galeba, ki ga je za svoja svetovna popotovanja pred pol stoletja pogosto uporabljal jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito, je ocenjena na 275.194 ameriških dolarjev, pišejo hrvaški mediji. Trgovsko sodišče na Reki je določilo tudi najnižjo sprejemljivo ceno na avkciji - 150.000 ameriških dolarjev, udeleženci pa bodo morali za prijavo plačati 27.519 dolarjev. Hrvaška uprava za varstvo kulturne dediščine je ugotovila, da je Galeb v zelo slabem stanju in nujno potrebuje prenovo. Glede na to, da je hrvaško ministrstvo Galeba razglasilo za hrvaško kulturno dobro, ima predkupno pravico mesto Reka, ki je tudi uradni skrbnik ladje, za njo Primorsko-goranska županija ter država Hrvaška. Reški župan Vojko Obersnel je dejal, da obstajata dva scenarija, ki naj bi določila usodo Titove ladje, ki je bila tudi šolska ladja jugoslovanske vojaške mornarice. Bodisi bodo ladjo prenovili v muzej in jo trajno zasidrali v reškem pristanišču ali pa bodo iskali partnerja za vlaganja v popolno prenovo in bi ladjo potem uporabljali tudi za turistična križarjenja. "Ladja je kulturno dobro in tako jo je treba tudi treba obravnavati. Potrebno se je znebiti ideoloških predsodkov, saj je bilo na ladji tudi približno 70 oseb iz vrha svetovne politike," je Obersnelovo izjavo povzel ponedeljkov Vjesnik. Za nujna popravila Galeba in servis je potrebnih več sto tisoč dolarjev Galeb je del flote liberijskega podjetja Placid Sea S.A. iz Monrovie, Papanicolau ga je pred leti kupil od črnogorskih oblasti, ki so ladjo zadržale po dokončnem razpadu zadnjega ostanka jugoslovanske skupnosti. Ladja je bila že takrat v slabem stanju, lastnik pa jo je pripeljal v reško ladjedelnico zaradi prenove julija 2000. Sicer pa je bil dolžan Viktorju Lencu že za prenovo njegove jahte Christina O, ki je bila v lasti Aristotela Onassisa, zato dela na Galebu nikoli niso stekla, je objavila Slobodna Dalmacija na svoji spletni strani. Lastnik ni plačal niti centa ali kune Lencu za Galeba, dolgovi za privez in temeljno vzdrževanje pa so zrasli na približno milijon dolarjev, dodajajo hrvaški mediji. Je pa preprečil dve dražbi, najprej s pritožbo na trgovskem sodišču, potem pa s tožbo proti ministrstvu za kulturo. Napovedal je tudi novo tožbo proti državi, ker mu je odvzela premoženje, pišejo hrvaški mediji. Dodajajo, da obstaja interes za nakup Galeba, a je možnost, da bo Reka kupila ladjo, tudi že odprla predvolilne prepire o tem, ali je smiselno vložiti veliko denarja v ladjo, saj je za nujna popravila in servis potrebnih več sto tisoč dolarjev. Predvolilna kampanja za majske lokalne volitve na Hrvaškem se je namreč že začela. Kakor koli, razburljiva biografija Galeba še ni končana. Zgradili so ga nekaj let pred drugo svetovno vojno v Genovi za prevoz sadja, v vojni so ga uporabljali za postavljanje min v Kvarnerju, leta 1944 pa je po napadu zavezniških bombnikov končal na dnu Jadrana. Leta 1948 so ga jugoslovanski delavci izvlekli na gladino, od leta 1953 pa je kot Titova rezidenčna ladja obiskala več kot 40 pristanišč v Evropi, Aziji in Afriki. Danes so za njegovo usodo v reški ladjedelnici zaskrbljeni vsakič, ko zapiha močnejši veter.
http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042254153
LE ŠE PET ŽIVIH
Od slavnih imen, ki jih je Josip Broz Tito v 27 letih gostil na Galebu, jih je živih še pet.Izmed natančno 89 državnikov (cesarjev, predsednikov, premierjev in diktatorjev) sta živa in v političnih sedlih le še večno zeleni libijski polkovnik Moamer Gadafi (na Galebu je bil večkrat in je vsakič hotel spati v kabini št.3) in kubanski samodržec Fidel Castro. Izmed najbolj znanih imen svetovnih filmskih zvezdnikov so med živimi še trije: nekdanji filmski divi Elisabeth Taylor in Sophia Loren ter ostareli zvezdnik Kirk Douglas. Egiptovskemu predsedniku Gamalu Abdulu Naserju je šla čast prvega Titovega državniškega gosta v tedaj (februarja 1953) razkošni galebovi notranjosti, kot drugega je Tito sredi marca 1953 gostil britanskega premierja Winstona Churchilla. Nekdanji jugoslovanski predsednik je na Galebu preživel 497 dni, v tem obdobju je jahta pustila za krmo 76.340 morskih milj in 32 držav. Tito je bil zadnjič na ladji 15,avgusta 1979, le dobro leto pred smrtjo v Ljubljani.
NEKAJ FOTOGRAFIJ
http://korpomorto.blogspot.com/2007/12/legendarni-galeb-brod-s-kojim-je-tito.html
NOVA AVKCIJA - 22.MAJ 2009
http://www.sarajevo-x.com/clanak/060412002
http://www.javno.com/foto.php?id=14
/13/...prava mojstrovina in ponos bivše države Jugoslavije, je bila bela razpoznavna lepotica TITOV GALEB, s katero so prepotovali nešteto naših predsedniških obiskov in prepeljali vsaj 89 državnikov iz vrha svetovne politike in sedaj čaka na že tretji poskus dražbe v ladjedelnici Viktor Lenac, ki bo 17.aprila 2009. Moj prijatelj je kar nekaj časa ponosno služil vojsko tudi na tej lepotici, sedaj pa že devet let sameva v omenjeni reški ladjedelnici. Mnogi tako pravijo, da tisti, ki se sramuje svoje zgodovine, si tudi prihodnosti ne zasluži. Ob dejstvu, da seveda znamo poskrbeti za razne mini podmornice, za ladjo s takšno zgodovino, pa ne, gotovo govori v prid gornji tezi, da si takega konca res ne zasluži in da bi vsak malo bolj podjeten, znal to obrniti sebi v prid. Zato se tudi še sedaj dobi razne spominke in predmete iz šolske ladje Galeb na hrvaški avkcijski spletni strani: :lol: :lol: :lol: :lol: :lol:
http://www.aukcije.hr/item.php?id=543305:
http://www.aukcije.hr/item.php?id=309334
http://www.aukcije.hr/item.php?id=536422
http://www.jutarnji.hr/vijesti/clanak/art-2008,9,9,,132648.jl
http://www.jutarnji.hr/j2/panorama/clanak/art-2006,4,25,Galeb_Jakšić,23259.jl
Titovo ladjo Galeb bodo aprila že tretjič poskusili prodati na dražbi Nekdanji simbol jugoslovanske države, ladjo Galeb, bodo 17. aprila že tretjič poskusili prodati na dražbi, potem ko je lastnik, grški državljan John Paul Papanicolau dražbo že dvakrat preprečil. S prodajo želijo predvsem pokriti dolgove ladje, ki že deveto leto propada v reški ladjedelnici Viktor Lenac. Nekdanji simbol jugoslovanske države, ladjo Galeb, bodo 17. aprila že tretjič poskusili prodati na dražbi, potem ko je lastnik, grški državljan John Paul Papanicolau dražbo že dvakrat preprečil. Vrednost Galeba, ki ga je za svoja svetovna popotovanja pred pol stoletja pogosto uporabljal jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito, je ocenjena na 275.194 ameriških dolarjev, pišejo hrvaški mediji. Trgovsko sodišče na Reki je določilo tudi najnižjo sprejemljivo ceno na avkciji - 150.000 ameriških dolarjev, udeleženci pa bodo morali za prijavo plačati 27.519 dolarjev. Hrvaška uprava za varstvo kulturne dediščine je ugotovila, da je Galeb v zelo slabem stanju in nujno potrebuje prenovo. Glede na to, da je hrvaško ministrstvo Galeba razglasilo za hrvaško kulturno dobro, ima predkupno pravico mesto Reka, ki je tudi uradni skrbnik ladje, za njo Primorsko-goranska županija ter država Hrvaška. Reški župan Vojko Obersnel je dejal, da obstajata dva scenarija, ki naj bi določila usodo Titove ladje, ki je bila tudi šolska ladja jugoslovanske vojaške mornarice. Bodisi bodo ladjo prenovili v muzej in jo trajno zasidrali v reškem pristanišču ali pa bodo iskali partnerja za vlaganja v popolno prenovo in bi ladjo potem uporabljali tudi za turistična križarjenja. "Ladja je kulturno dobro in tako jo je treba tudi treba obravnavati. Potrebno se je znebiti ideoloških predsodkov, saj je bilo na ladji tudi približno 70 oseb iz vrha svetovne politike," je Obersnelovo izjavo povzel ponedeljkov Vjesnik. Za nujna popravila Galeba in servis je potrebnih več sto tisoč dolarjev Galeb je del flote liberijskega podjetja Placid Sea S.A. iz Monrovie, Papanicolau ga je pred leti kupil od črnogorskih oblasti, ki so ladjo zadržale po dokončnem razpadu zadnjega ostanka jugoslovanske skupnosti. Ladja je bila že takrat v slabem stanju, lastnik pa jo je pripeljal v reško ladjedelnico zaradi prenove julija 2000. Sicer pa je bil dolžan Viktorju Lencu že za prenovo njegove jahte Christina O, ki je bila v lasti Aristotela Onassisa, zato dela na Galebu nikoli niso stekla, je objavila Slobodna Dalmacija na svoji spletni strani. Lastnik ni plačal niti centa ali kune Lencu za Galeba, dolgovi za privez in temeljno vzdrževanje pa so zrasli na približno milijon dolarjev, dodajajo hrvaški mediji. Je pa preprečil dve dražbi, najprej s pritožbo na trgovskem sodišču, potem pa s tožbo proti ministrstvu za kulturo. Napovedal je tudi novo tožbo proti državi, ker mu je odvzela premoženje, pišejo hrvaški mediji. Dodajajo, da obstaja interes za nakup Galeba, a je možnost, da bo Reka kupila ladjo, tudi že odprla predvolilne prepire o tem, ali je smiselno vložiti veliko denarja v ladjo, saj je za nujna popravila in servis potrebnih več sto tisoč dolarjev. Predvolilna kampanja za majske lokalne volitve na Hrvaškem se je namreč že začela. Kakor koli, razburljiva biografija Galeba še ni končana. Zgradili so ga nekaj let pred drugo svetovno vojno v Genovi za prevoz sadja, v vojni so ga uporabljali za postavljanje min v Kvarnerju, leta 1944 pa je po napadu zavezniških bombnikov končal na dnu Jadrana. Leta 1948 so ga jugoslovanski delavci izvlekli na gladino, od leta 1953 pa je kot Titova rezidenčna ladja obiskala več kot 40 pristanišč v Evropi, Aziji in Afriki. Danes so za njegovo usodo v reški ladjedelnici zaskrbljeni vsakič, ko zapiha močnejši veter.
http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042254153
LE ŠE PET ŽIVIH
Od slavnih imen, ki jih je Josip Broz Tito v 27 letih gostil na Galebu, jih je živih še pet.Izmed natančno 89 državnikov (cesarjev, predsednikov, premierjev in diktatorjev) sta živa in v političnih sedlih le še večno zeleni libijski polkovnik Moamer Gadafi (na Galebu je bil večkrat in je vsakič hotel spati v kabini št.3) in kubanski samodržec Fidel Castro. Izmed najbolj znanih imen svetovnih filmskih zvezdnikov so med živimi še trije: nekdanji filmski divi Elisabeth Taylor in Sophia Loren ter ostareli zvezdnik Kirk Douglas. Egiptovskemu predsedniku Gamalu Abdulu Naserju je šla čast prvega Titovega državniškega gosta v tedaj (februarja 1953) razkošni galebovi notranjosti, kot drugega je Tito sredi marca 1953 gostil britanskega premierja Winstona Churchilla. Nekdanji jugoslovanski predsednik je na Galebu preživel 497 dni, v tem obdobju je jahta pustila za krmo 76.340 morskih milj in 32 držav. Tito je bil zadnjič na ladji 15,avgusta 1979, le dobro leto pred smrtjo v Ljubljani.
NEKAJ FOTOGRAFIJ
http://korpomorto.blogspot.com/2007/12/legendarni-galeb-brod-s-kojim-je-tito.html
NOVA AVKCIJA - 22.MAJ 2009
http://www.sarajevo-x.com/clanak/060412002
http://www.javno.com/foto.php?id=14
Regional priporoča
Zadnje z obale
Več kronike
DOBER 'IZKUPIČEK' OBSEŽNE RACIJE: V Italiji pridržali več kot 100 članov ene največjih mafijskih združb
N.J.
-
14.5.2024 ob 19:16
V KOPRSKI VASI GROZIL STARŠEM: Z nožema je šel nad policiste, ki so prišli na kraj
T.K.
-
14.5.2024 ob 13:42
NOVE PODROBNOSTI ZLOČINA NA REKI: 38-letnik je že leta 2012 umoril svojega takratnega ljubimca
T.K.
-
14.5.2024 ob 09:59
Več trendov
Novo iz Slovenije
SLOVENIJA NAD EVROPSKIM IN CELO SVETOVNIM POVPREČJEM! Vedno več je ljudi, ki živijo udobno
T.R.
-
včeraj ob 10:37