Kot je izpostavila evropska komisarka za promet Violeta Bulc, obstaja nevarnost, da koprsko pristanišče izgubi primat v evropskem koridorju. "Za vsako pristanišče, ne le za koprsko, je ključnega pomena, da se modernizira in da uporablja sodobne tehnologije, da lahko vzdrži nove poslovne modele in da je aktivno udeleženo. Kot drugo pa mora biti povezano z zaledjem. Še posebej je to pomembno za pristanišča, ki so del evropskega koridorja, saj služijo tudi drugim članicam unije pri razvijanju njihove industrije in rasti. Povezava Koper–zaledje je pomembna tako za Madžarsko, Slovaško, Češko, Poljsko, južno Nemčijo in vse do Baltika," je poudarila in opozorila, da ne smemo razmišljati le lokalno, ampak tudi globalno.

Peter Gašperšič (levo) in Violeta Bulc (desno)

In ravno vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva v prometu ter možnost napajanja ladij z električno energijo bi poskrbela, da Luka Koper ne bi bila izpodrinjena iz evropskega koridorja. Za to pa je najprej "potrebno okrepiti električno napajanje primorske regije z zgraditvijo dodatnega 110-kilovatnega daljnovoda in zagotoviti plinovod, ki bi Primorsko oskrboval z zemeljskim plinom", je pojasnil minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Zadeve so trenutno v načrtovanju, cilj pa jih je vzpostaviti do leta 2025. "Delamo z vso močjo, da Koper ostane jedrno vozlišče med evropskimi pristanišči, pri čemer je seveda ključna investicija drugi tir," je dodal.

Dimitrij Zadel

V Luki Koper trenutno preučujejo možne tehnične rešitve in jih usklajujejo tudi z ladjarji. Pri tem je predsednik luške uprave Dimitrij Zadel poudaril, da "to ni pomembno samo za Luko, ampak za vse nas. Ne samo zaradi stroškov, ampak tudi zaradi okolja, v katerem živimo". Časovni okvir za realizacijo projektov bodo izdelali predvidoma letos, prvi pogoj je sicer vzpostavitev primernega omrežja, je zaključil Zadel.