Gašperšič je danes ob predstavitvi dela ministrstva v enem letu dejal, da bo medresorska delovna skupina za drugi tir še ta oz. prihodnji teden pripravila poročilo v zvezi z aktivnostmi, v tem mesecu pa bo objavljeno javno naročilo za revizijo vrednosti projekta in analizo možnih racionalizacij in optimizacij.

Možnosti racionalizacije obstajajo

Možnosti racionalizacije obstajajo, nanje je navsezadnje opozoril tudi OECD, zatrjuje minister. Pojasnil je, da je drugi tir zdaj predviden tako za tovorni kot za potniški promet, zaradi česar so načrtovane hitrosti vlakov do 160 kilometrov na uro, predviden pa je tudi evakuacijski predor.

Če bi bil drugi tir zgrajen za tovorni promet, bi bile rešitve lahko cenejše, prihranek bi znašal okoli 100 milijonov evrov, je pojasnil Gašperšič in dodal, da je treba preučiti še nekatere druge možnosti, pri čemer sama trasa nekih bistvenih sprememb ne more več doživljati. Nato bo sledil test interesa zasebnih partnerjev, pri čemer sta v igri dva možna modela javno-zasebnega partnerstva - finančno zahtevnejši, po katerem država plačuje razpoložljivost drugega tira, in model, ki vključuje sodelovanje Luke Koper.

Ključno je pridobiti čim več evropskih sredstev

Po ministrovih besedah je za drugi železniški tir med Koprom in Divačo ključno pridobiti čim več evropskih sredstev. "Vladi bomo zato predlagali, da s projektom sodelujemo na razpisih, kjer se bodo delili ostanki kohezijskih ovojnic neporabljenih sredstev. To pomeni, da bo za projekt mogoče dobiti več kot 30 odstotkov, kolikor je mogoče dobiti na odprtem razpisu," je pojasnil.

Gašperšič sicer o tem, koliko več EU sredstev bi lahko pridobili, ni želel ugibati, pojasnil je le, da je na razpisih za kohezijske ovojnice teoretično meja sofinanciranja do 85 odstotkov. Dodal je, da v tem času teče pridobivanje gradbenih dovoljenj za ves odsek med Koprom in Divačo, dokončno gradbeno dovoljenje je pričakovati v začetku leta 2016.