Tožilstvo se pri obtožnici med drugim namreč opira na naročila in račune, izdane med letoma 2007 in 2009, pri čemer je po mnenju Časarjevega odvetnika Daniela Planinšca že nastopilo zastaranje. Tožilka Janja Hvala pa je pojasnila, da so bili računi izdani v času, ko je že stopila v veljavo novela kazenskega zakonika, po kateri zastaranje ne teče v času, ko storilec ni dosegljiv državnim organom. Odvetnik je nato dodal, da postopek ni bil nikoli prekinjen niti sojenje ni potekalo, zato Časar s svojo odsotnostjo ni onemogočil poteka sojenja.

Planinšec je ugovarjal tudi glede dejstva, da po Časarjevem zaslišanju in pred vložitvijo obtožnice ni bilo izvedene preiskave. Tožilka pa je odvrnila, da je očitek nerelevanten, saj za kaznivo dejanje, za katero je zagrožena kazen, nižja od petih let zapora, preiskava po zakonu o kazenskem postopku ni obvezna.

Časar je danes k svojemu pisnemu zagovoru dodal le, da v konkretnem primeru sploh ne gre za kaznivo dejanje, niti ni bilo naklepa. Iz pisnega zagovora, ki ga je povzel sodnik Matevž Gros, pa izhaja, da je obtoženi poudaril, da je od luškega šoferja zahteval urejenost, kar je vključevalo tudi nošenje elegantne obleke, ki naj bo čista in zlikana. S konkretnimi računi pa se Časar sam ni ukvarjal, ampak so bile za to zadolžene druge osebe.