Z namenom ohranja delovnih mest bo v času epidemije novega koronavirusa namesto delodajalcev vse prispevke vseh zaposlenih na čakanju prevzela država, vse pravice zavarovancev pa se ohranijo, je napovedal Janša. Nadomestila za vse bolniške odsotnosti v času epidemije od prvega dne dalje pa bo namesto delodajalcev prevzela zdravstvena zavarovalnica.

Za zdaj naj bi ta ukrep veljal do 31. maja. Če se razmere do tedaj ne bodo spremenile, ga lahko vlada še podaljša, je dodal.

Zaposlenim v kritičnih dejavnostih je za čas epidemije obljubil izplačilo dodatka za nevarno delo oz. za dodatne obremenitve. Ta se bo lahko gibal od 10 do 200 odstotkov osnovne plače. Delodajalce v zasebnem sektorju je pozval, naj uvedejo podoben sistem nagrajevanja ljudi, ki delajo v sedanjih razmerah, država pa bo te izdatke v največji možni meri vračala, ko bodo znani podatki o njihovi višini.

Samozaposleni, ki zaradi krize ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, bodo upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v višini 70 odstotkov neto minimalne plače. Prispevke za prizadete samozaposlene bo v tem času tako v pokojninsko kot zdravstveno blagajno nakazovala država, njihove pravice pa se bodo ohranile. Do izredne pomoči bodo upravičeni vsi samozaposleni, ki s posebno izjavo razglasijo prizadetost zaradi krize, je povedal Janša.

Vlada je na nočni seji določila tudi ukrepe za izboljšanje socialnega položaja ljudi. Javnih storitev, ki se v tem času ne izvajajo, ne bo treba plačati. Status tistih, ki ne delajo zaradi višje sile, denimo varstva otrok ali nezmožnosti prihoda na delo, bo izenačen s statusom delavcev na čakanju. Delavci, ki bodo v času epidemije izgubili službo, bodo od prvega dne dalje avtomatično upravičeni do nadomestila za brezposelnost.

Za upokojence z najnižjimi pokojninami je predvideno izplačilo solidarnostnega dodatka zaradi posledic koronavirusa. "Zavedamo se, da so to najbolj ranljiva skupina državljanov, da so mnogi v tem času sami, da so skromne dohodke porabili za nakupe nujnih zalog prehranskih in drugih življenjskih artiklov," je pojasnil premier. Ukrep bo veljal za upokojence z najnižjimi pokojninami v višini do 700 evrov. Dodatek v višini od 130 do 300 evrov bo izplačan 15. aprila.

Znanstveno-raziskovalnim institucijam bodo tudi prek sredstev Evropskega socialnega sklada skušali pomagati pri projektih razvoja cepiva proti koronavirusu, zdravil za lajšanje posledic bolezni in zaščitne opreme.

Vse sejnine in denarna nadomestila nadzornikom družb v neposredni ali posredni državni lasti se bodo za čas krize zmanjšali za 30 odstotkov, prav tako se bodo za 30 odstotkov za ta čas zmanjšale vse funkcionarske plače na državni ravni. Izjema pri tem je po odločitvi ustavnega sodišča sodna veja oblasti, je pa to premier pozval, naj se takšnemu deležu plač odpove sama. To znižanje seveda ne bi veljalo za tiste, ki v teh razmerah delajo, ti bi morali biti deležni dodatnega nagrajevanja, je dodal.

Za ohranitev delovanja podjetij je med drugim predvideno, da bo država za delavce v zaseben sektorju, ki trenutno delajo, za čas krize krila prispevke za pokojninsko zavarovanje, in sicer tako prispevke delavca kot delodajalca.

Premier je napovedal t. i. finančni top - garancijsko shemo in odkup terjatev podjetij. Kot je pojasnil ekonomist Matej Lahovnik, ki vodi strokovno skupino za pripravo ukrepov, to pomeni, da bo lahko podjetje terjatve, za katere obstaja možnost, da ne bodo poplačane, prodalo državni instituciji. Katera bo to, še niso opredelili.

"Z ukrepi se zelo mudi, ker se bo plačilna disciplina slabšala, s tem pa lahko pride do verižne nelikvidnosti v gospodarstvu, kot je bil primer med zadnjo krizo," je dejal Lahovnik. Napovedal je, da bo v naslednjih tednih najverjetneje pripravljen nov paket, v katerem bo poudarek na zagotavljanju likvidnosti podjetjem.

Že v tem megazakonu pa je predvidena tudi zamrznitev plačil akontacije davka od dohodka pravnih oseb in davka od dohodka iz dejavnosti. Poleg tega se bo rok za plačila iz javnih sredstev zasebnim dobaviteljem iz skrajšal na osem dni.

Ukrepi iz zakona so po Lahovnikovih besedah vredni okoli dve milijardi evrov.

"Gre za verjetno največji gospodarski intervencionizem v zgodovini slovenske države," je dejal Lahovnik in dodal, da podobno ukrepajo tudi druge države. "Vodilo nas je načelo, da morajo biti ukrepi hitri in enostavni. Vprašanje ciljanosti je bilo v zraku, ampak dejstvo je, da lahko ciljamo, koliko je sedaj mogoče in smiselno," je povedal.

Premier Janša je dejal, da bo država zagotovila toliko sredstev, kot bo treba. "Temeljni namen je, da zamrznemo obstoječe stanje v Sloveniji na način, da ohranimo ljudi, delovna mesta, potenciale v gospodarstvu, znanosti in raziskovanju, kulturi in družbi nasploh, da bodo lahko kolikor toliko normalno funkcionirali potem, ko bo nevarnost epidemije uspešno premagana," je dejal premier.

Vlada je že začela pripravo smernic za drugi podoben megazakon, v katerega bodo skušali vključiti še druga priporočila in predloge, ki so jih prejeli od številnih posameznikov, združenj, sindikatov in drugih in jih je treba še proučiti, je povedal premier.