Vse kopalne vode v slovenskem morju so lani dosegle odlično mikrobiološko kakovost, kar Slovenijo uvršča v sam evropski vrh, medtem ko v razred odličnih voda sodi polovica celinskih kopalnih voda, to pa nas uvršča v zlato sredino, je poudarila Mateja Poje z Agencije RS za okolje (Arso). Lani pri nas nezadostno vzorčenih kopalnih voda ni bilo.
Kot je na današnji novinarski konferenci Arsa ob začetku kopalne sezone navedla Pojetova, imamo v Sloveniji 48 kopalnih voda, od tega je 18 naravnih kopališč ter 30 kopalnih območij v naravnem okolju. Na agenciji letno zberejo okoli 400 vzorcev, pri čemer vode glede na mikrobiološko kakovost uvrščajo v štiri kakovostne razrede: slabo oz. nezadostno kopalno vodo, zadostno, dobro in odlično.
V letu 2013 v Sloveniji nismo imeli nezadostno vzorčenih kopalnih voda, kar je v EU uspelo le še Cipru. Nezadostna kakovost kopalnih voda je sicer težava številnih držav članic, je pojasnila Pojetova.
50 odstotkov celinskih voda pri nas sodi v razred odličnih voda. Mednje sodijo kopalne vode na Nadiži, Bohinjskem jezeru, pretežnem delu Blejskega jezera, na Šobčevem bajerju ter na nekaterih lokacijah na Kolpi. Ti podatki za celinske vode Slovenijo uvrščajo v zlato sredino evropskih držav, medtem ko so vse kopalne vode v slovenskem morju dosegle odlično kakovost. To je uspelo le še Cipru in našo državo uvršča v sam vrh EU, je še dodala Pojetova.
Na slovenskih kopališčih bodo v letošnji kopalni sezoni sicer začeli uporabljati nove oznake kakovosti voda, kakršne že uporabljajo v nekaterih evropskih državah. Oznaka s tremi zvezdicami bo denimo označevala odlično kakovost vode.
Daša Janežič iz koprske enote republiškega inšpektorata za kmetijstvo in okolje pa je pojasnila stanje v zvezi z odločbami, ki so jih leta 2012 izdali upravljavcem petih kopališč na Obali in s katerimi so od njih dosegli, da so prenehali zaračunavati vstopnino in kopalcem omogočili prehod do morskega dobrega.
V enem od petih primerov se upravljavec na odločbo inšpektorata ni pritožil. Ostali upravljavci, katerih pritožbe so bile zavrnjene, so se nato s tožbami obrnili na višjo instanco. Upravno sodišče je pred kratkim v treh primerih tožbe zavrnilo, v edinem preostalem primeru pa še čakajo na razsodbo sodišča, je pojasnila Janežičeva.
O kakovosti slovenskega morja priča tudi rekordno število modrih zastav. Društvo Doves jih je letos podelilo kar 15, in sicer 12 kopališčem ter trem marinam. Ob tem je predstavnik društva Boris Šušmak poudaril, da je modra zastava "veliko več kot samo čista kopalna voda".
Po njegovem mnenju bi se morale tudi občine zavedati, da število modrih zastav v občini predstavlja eko-indikator določene turistične destinacije.