Kožni rak je v porastu, tudi v Sloveniji. Zato dermatologi izpostavljajo najpomembnejše stebre zaščite pred škodljivimi vplivi sonca: izogibanje soncu med 10. in 16. uro; spoštovanje t. i. pravila sence - torej umakniti se s sonca v tistem delu dneva, ko je naša senca krajša od nas; uporaba oblačil, ki pokrijejo kožo; pokrivala na glavi in sončnih očal (tudi otroci) ter kreme za zaščito pred soncem. Dermatologinja Vesna Tlaker Žunter opozarja, da je tudi obiskovanje solarijev škodljivo in da ne velja, da se z obiskovanjem solarijev pred sezono lahko pripravimo na sončenje.

Vsako leto v Sloveniji zabeležimo 500 novih primerov kožnega raka, 100 ljudi pa zaradi te bolezni umre, opozarja Tlaker Žunterjeva. UV sevanje je eden od pomembnih dejavnikov tveganja za nastanek kožnega raka in prav nanj lahko vplivamo - lahko se umaknemo soncu oz. se pred njim zaščitimo z oblačili ali zaščitnimi kremami.

Izpostavljenost soncu ima posledice, ki jih vidimo na koži, pravi Tlaker Žunterjeva. Takojšnje posledice so poškodbe kože - porjavelost in opekline - ter posledice, ki se pokažejo z leti, kot so gube in pigmentni madeži, keratoze in tudi kožni rak, opozarja. Tudi porjavelosti kože po njenih besedah ne smemo več obravnavati kot lepoto, saj gre pravzaprav za poškodbo kože, ki z leti povzroči spremembe na koži. Kot primer je izpostavila moške, ki zgodaj izgubijo lase. Pleša je po njenih besedah "prava sončna terasa" in prav pri moških s plešo dermatologi vidijo zelo veliko primerov aktiničnih keratoz in karcinoma. Opozarja še, da "si koža vse zapomni in so poškodbe, ki nastanejo zaradi sonca, nepovratne in ostanejo za vedno".

Spomnila je, da posameznik soncu ni izpostavljen le na dopustu, ampak vsak dan - ko hodimo po cesti, se vozimo v avtu (avtomobilska stekla ne ustavijo UVA žarkov), ko kosimo travo, pri opravilih okoli hiše ali ko posedamo v senci.

Dermatologinja izpostavlja tudi pomen rednega samopregledovanja kože. Vsakdo naj bi se enkrat mesečno pregledal, da odkrije morebitne sumljive spremembe na koži.