Zavitek kokaina, ki je vseboval 64 odstotkov levamisola, je bil pred dnevi prodan v Ljubljani. Levamisol je zdravilo, ki se uporablja v veterini za zdravljenje okužb z zajedavci. Pri ljudeh lahko povzroči slabost, diarejo, omotico, vročino, nespečnost, glavobol, krče in slabo počutje, lahko povzroči zmanjšanje števila belih krvničk in ošibi imunski sistem.

"V zadnjih desetih letih se je uporaba kokaina razširila, iz subkulture v širšo rabo. Na periferiji, kjer je bil včasih bolj razširjen alkohol, je danes tudi že kokain. Se pa uživalci heroina starajo. Med mladimi se najde kakšen nov, vendar v manjšem obsegu," razlaga Verdenik.

Sicer je med uživalci mamil na prvem mestu kanabis, kar ne velja zgolj za Obalo in Goriško, ampak za celotno Slovenijo. "Kanabis uživalci v glavnem kadijo. Slovenski trg je glede tega kar samozadosten," pravi Verdenik ter dodaja: "In zatem kokain. V Kopru je kokaina kar veliko, prednjači."

Marko Verdenik

Vse bolj se kriminalne združbe usmerjajo na manjša pristanišča EU

Kokain je, kot izhaja iz letošnjega poročila Agencije EU za droge (EUDA), postal resen problem, saj ga je veliko na razpolago. Je druga najbolj pogosto uporabljena prepovedana droga. V zadnjem letu jo je uporabljajo 1,4 odstotka (4 milijone) odraslih Evropejcev. Pri tem ga ne le snifajo, ampak si ga tudi vbrizgavajo ali kadijo kot krek kokain (trdna prečiščena oblika kokaina, ki se uporablja za kajenje).

Države EU so lani že šesto leto zapored zasegle rekordne količine kokaina, leta 2022 so zasegli 323 ton, leta 2021 pa 303 tone. Še več, evropski zasegi zdaj presegajo zasege v ZDA, ki so v preteklosti veljale za največji svetovni trg kokaina. Lani ga je Belgija zasegla 111 ton, Španija 58,3 tone in Nizozemska 51,5 tone, kar predstavlja 68 odstotkov skupne zasežene količine. Rekordno posamično pošiljko je lani zabeležila Španija, to je 9,5 tone v bananah iz Ekvadorja. Vse bolj pa se kriminalne združbe usmerjajo tudi na manjša pristanišča v državah EU.

Uporabniki niti ne vedo kaj uživajo

Kanabis oziroma konoplja pa ni najbolj razširjena droga samo v Sloveniji, ampak na celotnem območju EU. V zadnjem letu jo je uporabilo 8 odstotkov (22,8 milijona) odraslih Evropejcev, se je pa povečala uporaba v starostni skupini od 15 do 34 let, in to za 15 odstotkov (15,1 milijona).

Evropska agencija za droge je letos poleti opozorila, da je dostopnost drog v Evropi zelo velika in da so uživalci izpostavljeni psihoaktivnim snovem, ki so močne, čiste in se pojavljajo v vedno novih oblikah, mešanicah in kombinacijah. Včasih se prodajajo kot neka druga snov, tako da uživalci niti ne vedo, kaj jemljejo. To pa vodi do zastrupitev in smrtnih primerov.

Slovenci kupujejo mamila na tradicionalen način

Po podatkih policije uživalci nove droge še prej kot pri preprodajalcih mamil 'na ulici' kupijo na spletu. A kot zatrjuje Verdenik, za Slovence to pravilo ne bi mogli reči, da ravno velja. "Pri nas je še vedno najbolj pogost tradicionalen način, po katerem pridejo uživalci do drog, to je fizično pri preprodajalcu. Mislili smo, da se bo z mlajšimi generacijami, ki so bolj vešče z novimi komunikacijskimi tehnologijami, kupovanje preko spleta povečalo, pa se ni. Pri nas uživalci kupijo preko speta okoli 10 odstotkov drog."

Tudi starostna struktura uživalcev mamil se v zadnjih desetih letih v Sloveniji ni bistveno spremenila. Kot razlaga Verdenik, je morda več uživalcev kokaina med starejšimi, "ampak to je bolj osebni pogled na stvari". Prav tako ne moremo reči, da so danes mamila bolj dostopna kot pred leti.

Prejšnji teden se je roza delček tablete v Novi Gorici prodajal kot ekstazi, dejansko pa je vseboval 38 odstotkov ketamina, 30 odtotkov MDMA, 3,5 odstotka kofeina in 2,3 odstotka 2C-B. Gre za nevarno mešanico psihoaktivnih snovi: ketamin je anestetik, 2C-B je psihedelik, MDMA in kofein pa stimulatna centralnega živčnega sistema.

Na DrogArt vsako leto analizirajo okoli 1.000 vzorcev, pri čemer zaznajo okoli 50 novih substanc. Najbolj pogoste primesi pri heroinu so, na primer, kofein in paracetamol. Pri kokainu so to lokalne anestetiki, pri amfetaminih kofein.

Na vprašanje, ali lahko rečemo, da je zaradi pristanišča, predvsem na Obali, večja prisotnost mamil v primerjavi z ostalimi območji v Sloveniji, Verdenik odgovarja, da ne želi delati prehitrih zaključkov. Mamila, ki pridejo v EU preko pristanišč, ne ostanejo v mestu, te pošiljke so namenjene naprej. Je pa Evropska komisija poleti izpostavila, da glavni tokovi prepovedanih drog v Evropo prihajajo prav preko pristanišč. EUDA je do konca lanskega leta spremljala 950 novih psihoaktivnih snovi, od tega so jih 26 zaznali prvič.

Porast nitazenov v ponarejenih zdravilih

Uporaba več snovi hkrati, kot je kokain z alkoholom, ali benzodiazepinov (anksiolitiki, ki lajšajo tesnobo in strah) z opioidi (analgetiki, protibolečinska zdravila) je danes pogost pojav. Heroin je še vedno najbolj pogosto uporabljen prepovedan opioid. Od leta 2009 se je na evropskem trgu pojavilo 81 novih sintetičnih opioidov. Lani je bilo šest od sedmih prijavljenih novih sintetičnih opioidov v sistem EU za opozarjanje (EWS), nitazenov. Kar je največ prijavljenih nitazenov v enem letu. Od leta 2019 so jih odkrili 16.

Nitazene so odkrili v ponarejenih zdravilih, včasih se prodajajo kot 'sintetični heroin'. Lani so bili odgovorni za visok porast smrti v Estoniji in Latviji, v Franciji in na Irskem pa so beležili lokalne izbruhe zastrupitev. Po vsej verjetnosti je bilo smrtnih primerov še več, saj nitazenov ponekod ni mogoče odkriti z rutinskimi toksikološkimi testi med obdukcijo.

Večina heroina pride v EU iz Afganistana, kjer so talibani aprila 2022 napovedali prepoved gojenja opijskega maka in proizvodnje opija, vendar naj bi bile zaloge še vedno velike. Bi pa lahko zmanjšanje dobav heroina v prihodnje povzročilo, da se bodo tržne vrzeli v EU zapolnile z močnimi sintetičnimi opioidi.