Okvirji so znani

O Diani vemo že veliko. Kar pa ni ravno (po)znano, predvsem naši javnosti, je skrita romanca s srčnim kirurgom, ki je služboval v bolnici v bližini Dianine rezidence. Spoznala sta se ob Dianinem obisku bolnice, ob katerem jo je dr. Khan očaral s svojo zagnanostjo in modrostjo. Počasi se zbližata in vzpostavi se strastno razmerje med njima, ki pa od začetka nima rožnate bodočnosti: Khan se je bal medijske izpostavljenosti in pritiska, Diana pa ob svojem prenatrpanem urniku, težki situaciji z britanskim dvorom in svojo, vsaj v filmu prikazano, "mladostniško" naivnostjo ni znala obvladati situacije. Razmerje je bilo od začetka prekleto. Zgodba pa nas naposled pripelje do Dianinega obdobja z Dodijem Fayedom in tragične pariške avtomobilske nesreče.

Zmedena

Priznani nemški režiser Oliver Hirschbiegel (Der Untergan, Das Experiment) nam je ponudil Diano v drugačni podobi: krhko, prestrašeno, nesrečno, zmedeno, ki pa si želi boljšega življenja, ker je prepričana, da si ga zasluži. Takšne Diane ni nihče poznal, takšne Diane ne pričakujemo, kar gledalca nekoliko bolj pritegne. Čez čas pa ugotovimo, da je filmska zgodba zmedena tako kot glavni lik v filmu. Ni jasno, zakaj so se odnosa s Charlesom in britansko krono le posredno dotaknili. Povrhu vsega pa še celotna romantična pravljica ne izpade verodostojna, za kar pa lahko iščemo krivdo v neprisotnosti kemije med Wattsovo in Andrewsom. Občutek dobimo, da gledamo resnejšo Bridget Jones, preoblečeno v princesko. In nekateri dogodki Dianinih zadnjih dni še zmeraj ostajajo nepojasnjeni oziroma egoistično prepuščeni gledalčevi laični presoji.

Sveča še gori

Če sta lahko Elizabeta in njen predhodnik bila deležna prekrasnih filmskih biografij, Diana si jo še najbolj zasluži, vendar ne v taki obliki. Jasno je, da je filmska ekipa želela prikazati njeno krhkost in osamljenost, vendar Diana je bila to in še več. Diana ni bila samo zmedena in osamljena mlada mati, bila je princesa naših src, bila je varuhinja ljudi. Diana je predvsem bila boj proti lastni družini, za svoje otroke, kar sploh ni vključeno v film – le fragmenti so prikazani, da ne pozabimo na osnovne okvire njenega neuspelega zakona.

Kljub vsemu nas film spomni na njeno dobroto in pomoč. Po svetu je širila upanje in opozarjala na svetovne nepravilnosti. Za nekatere je bila mati, sestra ali prijateljica, ki je niso nikoli imeli. Elton pravi, da je njena sveča že ugasnila in da legenda še živi. Menim, da sveča ni nikoli ugasnila, ker ona ni (samo običajna) legenda, je poosebljeno upanje, ki ga bomo večno nosili v svojih srcih.