Nevladniki so v avstrijskem sadju v 10 letih odkrili 698-odstoten porast pesticidov PFAS, v zelenjavi pa kar 3277-odstotnega. Sledila je Grčija, kjer so v sadju zaznali 696-odstoten, v zelenjavi pa 1974-odstoten porast omenjenih pesticidov.

Po pojasnilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so PFAS velika skupina kemičnih snovi, ki jih je ustvaril človek, in vključujejo več kot 4700 kemikalij. "Znano je, da se nekateri PFAS kopičijo v ljudeh, živalih in rastlinah ter povzročajo toksične učinke," je zapisano na spletni strani inštituta.

"Per- in polifluoroalkilne snovi (PFAS) so velika družina tisočih umetnih kemikalij, ki se v družbi obširno uporabljajo in jih najdemo v okolju. Vse vsebujejo ogljikovo-fluorove vezi, ki so ene najmočnejših kemijskih vezi v organski kemiji. To pomeni, da so med uporabo in tudi v okolju odporne proti razgradnji. Večina PFAS se tudi zlahka prenaša v okolju in razdalje od vira do sproščanja so lahko zelo velike. Pogosto je opaženo, da PFAS onesnažijo podzemno vodo, površinsko vodo in tla," so zapisali pri Evropski agenciji za kemikalije.

Neekološko pridelano sadje, zlasti poletno, je po navedbah nevladne organizacije Pesticide Action Network Europe (PAN Europe) najpogosteje kontaminirano s pesticidi PFAS. "Če pogledamo sadje, pridelano v Evropi, je onesnaženih 37 odstotkov jagod, 35 odstotkov breskev in 31 odstotkov marelic," so zapisali v poročilu.

Od onesnaženega sadja ga 20 odstotkov vsebuje mešanico ostankov pesticidov PFAS, pri čemer so v enem samem vzorcu jagod in namiznega grozdja odkrili do štiri različne pesticide PFAS, v breskvah in marelicah pa do tri.

Čeprav je kontaminirane zelenjave v povprečju manj, pa imajo nekatere vrste zelenjave višje odstotke sledi pesticidov PFAS kot sadje, pri čemer so v organizaciji izpostavili zeleno solato in kumare.

Med državami, kjer so nevladniki najpogosteje odkrili sadje in zelenjavo z ostanki pesticidov PFAS, so Nizozemska in Belgija (obe po 27 odstotkov), Avstrija (25 odstotkov), Španija (22 odstotkov) in Portugalska (21 odstotkov).

Med uvoženim sadjem in zelenjavo so tisti, ki so najverjetneje vsebovali ostanke pesticidov PFAS, največkrat prišli iz Kostarike (41 odstotkov), Indije (38 odstotkov), Južne Afrike (28 odstotkov), Kolumbije (26 odstotkov) in Maroka (24 odstotkov).

Kot so še zapisali pri PAN Europe, so med pesticidi PFAS v sadju in zelenjavi leta 2021 najpogosteje odkrili fungicid fluopiram, insekticid flonikamid in fungicid trifloksistrobin.

Ugotovitve raziskave po pojasnilih nevladne organizacije kažejo, da evropski potrošniki vse pogosteje uživajo pesticide PFAS, česar po njihovih opozorilih ne gre podcenjevati.

"Stalno kopičenje PFAS v tleh, vodi in prehranjevalni verigi skupaj z drugimi kemičnimi snovmi predstavlja dolgoročno tveganje za zdravje ljudi in okolje. Prepoved uporabe pesticidov PFAS je nujna za omejitev izpostavljenosti evropskih državljanov in zaščito njihovega zdravja, vključno z najbolj ranljivimi skupinami," so pozvali v PAN Europe.