V Slovenski zvezi sindikatov Alternativa so danes obsodili vladne "poskuse" ustavitve projekta drugega tira Divača - Koper. Najnovejša ocena višine naložbe, postavljena pri 1,4 milijarde evrov, naj bi bila prenapihnjena, če bo projekt ustavljen, pa naj bi to močno škodovalo razvoju prometne panoge, ki da je ena redkih prednosti Slovenije.
Sindikati ostro proti "poskusom" ustavitve projekta drugega tira
Predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani uvodoma spomnil, da je premierka Alenka Bratušek socialnim partnerjem v začetku septembra dala vedeti, da se s projektom drugega tira Divača - Koper ne bo nadaljevalo, ker naj ne bi bil ekonomsko upravičen.
Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je namreč vladi postregel z novo, precej višjo oceno vrednosti projekta: 1,4 milijarde evrov.
Kot je dejal Lorber, se strinjajo, da je to preveč. Hkrati pa se je vprašal, kako je minister prišel do te številke. V tej luči je spomnil, da je bil projekt leta 2007 ocenjen na 700 milijonov evrov, leta 2009 na 900 milijonov evrov, po zadnji študiji ekonomista Jožeta P. Damijana pa na med 900 milijonov evrov in 1,2 milijarde evrov.
Projekt je že pripravljen
Na noben način pa se sindikati po Lorberjevih besedah ne strinjajo, da projekt ekonomsko ni upravičen oz. da se projekt ustavi. Zanj je bilo namreč že porabljenih 40 milijonov evrov, pridobljenih je bilo 99 odstotkov zemljišč, gradbeno dovoljenje je tik pred izdajo, državi pa je bilo s strani Italije posredovano tudi okoljevarstveno dovoljenje, je nanizal sindikalist in dodal, da je "projekt tako rekoč pripravljen".
Opozoril je, da tudi v primeru, da bi bilo za drugi tir treba odšteti 1,4 milijarde evrov, vlada tega denarja ne potrebuje danes. Po izračunih ekonomista Damijana bi za njegovo implementacijo letno potrebovali med 70 in 80 milijonov evrov, ostalo pa bi lahko financirali z evropskimi sredstvi, je izpostavil Lorber.
Pojasnil je še, da bi imela ustavitev projekta kratkoročne in dolgoročne negativne posledice. Med drugim bi škodovala razvoju prometne panoge, ki naj bi bila poleg lesne in turistične ena redkih primerjalnih prednosti Slovenije.