Minister je spomnil, da ima Slovenija znotraj Evrope izjemno strateško lego, vendar to samo po sebi ni dovolj - če želimo to izkoristiti, je treba vlagati v infrastrukturo, ne le železniško. Drugi tir je pomemben tudi za razvoj Luke Koper, ki je strateškega pomena za Slovenijo, je dodal.

Na ministrstvu so pred težko pričakovano odločitvijo, ali in kako s projektom nadaljevati, proučili podobne projekte doma in v tujini, pogledali so, kakšne rešitve predvideva projektna dokumentacija in kaj se je doslej dogajalo na projektu.

1,4 milijarde evrov je preveč

Izkazalo se je, da znaša ocena investicije 1,4 milijarde evrov. "Ta številka je zame nesprejemljiva. Vložiti 1,4 milijarde evrov v 27 kilometrov železnice je nekaj, kar noben finančno-poslovni model ne more prenesti. Po vseh informacijah, ki jih imamo, si upam trditi, da se da drugi tir narediti za pol te cene," je dejal Omerzel.

Na vprašanje, kako so prišli do nižje cene, je pojasnil, da ne potrebujemo vedno najboljših tehnoloških rešitev na svetu, gradbena dela pa se da izvesti veliko bolj optimalno, marsikatera niti niso potrebna. "Ko vse to upoštevamo, pridemo v ta rang cene," je dejal.

Samo Omerzel

Zdaj bo treba pospešeno delati na pridobitvi gradbenega dovoljenja, vzporedno pa bo tekla recenzija kompletne projektne dokumentacije, ki jo želijo izvesti s popolnoma neodvisnim mednarodnim strokovnjakom. Nato bo sledila še izgradnja izvlečnega tira, ki je pomemben za povečanje kapacitet Slovenskih železnic in razvoj Luke Koper, je povedal Omerzel. Prepričan je tudi, da bodo dobili okoljevarstveno soglasje.

Prihodnje leto pridobitev gradbena dovoljenja

V terminskem načrtu je pridobitev gradbenega dovoljenja predvidena v začetku leta 2014, nato pa bodo lahko začeli iskati izvajalca. Gradnja naj bi po trenutnih načrtih trajala šest let. Pri infrastrukturnih projektih je povratek investicije malce daljši, po ocenah ministra znaša okoli 20 ali 25 let.

Izgradnjo drugega tira je po besedah Omerzela možno financirati s kohezijskimi sredstvi iz nove finančne perspektive 2014-2020, druga možnost pa je koriščenje sredstev iz t. i. sklada CEF (Connecting Europe Facility), za katere lahko kandidiramo s projekti. "In drugi tir je prepoznan projekt v Evropi," je dejal minister.

Tretja možnost za financiranje je javno-zasebno partnerstvo. "V tem konceptu moramo na Slovenske železnice gledati malce širše. Če govorimo o javno-zasebnem partnerstvu, govorimo o tem, da pripeljemo partnerja za upravljalski del - torej ne govorimo o infrastrukturi, ampak o upravljalskem delu," je pojasnil.

Zgodovina drugega tira sega v 90. leta

Zamisel o gradnji drugega tira Divača - Koper sega v sredino 90. let minulega stoletja, umestitev proge v prostor pa je vlada potrdila leta 2005. Nato so se zaradi sprememb načrtov in dolgotrajnega pridobivanja potrebnih zemljišč postopki zavlekli, država pa je za projekt doslej porabila 39,8 milijona evrov.

Slovenske železnice: Tir je nujen

Gradnja drugega tira železniške proge med Divačo in Koprom je po oceni Slovenskih železnic nujna. Brez sodobnih železniških prog se bo promet preusmeril na ceste, kar bo povzročilo dodatne okoljske obremenitve, železniški prometni koridorji pa se bodo popolnoma izognili Sloveniji Na Slovenskih železnicah se z Omerzelom strinjajo tudi v oceni, da je na 1,4 milijarde evrov ocenjena investicija izredno visoka. Prepričani so, da bo z natančno revizijo projekta zagotovo mogoče najti bistveno cenejše rešitve. Vsekakor gre za dolgoročno naložbo in strateško potrebo države, ki je pomembna ne le za Slovenske železnice in Luko Koper, temveč za celotno slovensko gospodarstvo, so ponovili.