Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je poudaril, da bo drugega kupca težko najti, Alenka Bratušek iz Zavezništva pa je vlado pozvala k maksimalnim naporom za ohranitev delovnih mest.

Han je razočaran, da prvaki koalicijskih strank niso sledili njegovemu nasvetu iz minulega tedna, naj se čim prej sestanejo in rešitev za Cimos po potrebi poiščejo tudi v obliki posebnega zakona. "Ni bilo treba biti posebej pameten, da bi vedel, da bodo Italijani odpovedali to pogodbo," je dejal.

Bo vlada zahtevala odgovornost slabe banke?

Vlada mora po njegovih ocenah najprej pridobiti vse potrebne podatke od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Slovenskega državnega holdinga (SDH) glede tega, kako so se pogajali in kakšne pogodbe so obravnavali.

"Če bo zadeva padla v vodo - in videti je, da bo padla - moramo iskati krivce na DUTB in SDH," je dejal Han, saj morajo tamkajšnji odgovorni o tem "veliko vedeti, če pa ne vedo, niso sposobni opravljati te naloge in se morajo posloviti", je prepričan.

Kot je poudaril, bo po njegovih informacijah drugega kupca za Cimos težko najti, pri čemer se je vprašal, "kaj je DUTB delal dve leti, ko bi moral iskati kupca". Vlado je tudi pozval, naj delavcem Cimosa iz prve roke pojasni, kakšno je stanje in kaj lahko pričakujejo.

Han: Pomagati tudi s spremembo zakonodaje

Hkrati je bil kritičen do odgovornih, češ da so težavo ves čas podcenjevali. "Če bo zgodba izgubljena, smo krivi sami," je poudaril Han. Dodal je, da še naprej zagovarja stališče, da mora parlament po najboljših močeh pomagati v tej zadevi - če je treba, tudi s spremembo zakonodaje.

Bratuškova je poudarila, da mora vlada najprej storiti vse, da reši delovna mesta v Sloveniji. "Ničesar ne naredimo, če drugje odpiramo po dvesto in dvesto delovnih mest, tukaj pa jih bomo naenkrat v zrak spustili celo več kot 4000," je dejala.

Posebej kritična do vlade je bila zaradi tega, ker se je o tej temi po njenih besedah govorilo ves teden, vlada pa ni v tem času naredila "tako rekoč ničesar". K odgovornosti je sicer pozvala DUTB, SDH, ministrstvo za gospodarstvo in finance ter predsednika vlade. "Najbolj neodgovorno je, da premier Cerar ni slišal enega od koalicijskih partnerjev in istega dne v preteklem tednu sklical koalicijskega vrha, kjer bi se jasno razčistilo, kaj je na stvari in kaj se še da rešiti," je izpostavila.

Pojasnila je, da o tako imenovanem načrtu B za reševanje Cimosa ne ve ničesar, upa pa, da ga vlada ima. "Mora biti plan B, morala pa bo odleteti tudi kakšna glava," je še dodala.

Združena levica: Palladio Finanziaria je Cimos pustil na cedilu

Odzvali so se tudi v Združeni levici. Kot je poudaril vodja njene poslanske skupine Luka Mesec, je odstop sklada Palladio Finanziaria od nakupa Cimosa pokazal, da privatizacija ni rešitev za podjetje. "Spet se je izkazalo, da privatni investitorji ne rešujejo delovnih mest, temveč gledajo le na donosnost posla. Palladio Finanziaria je Cimos pustil na cedilu po dolgotrajnih pogajanjih in kljub doseženemu dogovoru med slovensko in hrvaško stranjo," so njegove besede povzeli v poslanski skupini.

Ta je zaradi spodletelega poskusa prodaje Cimosa zahtevala tudi nujno sejo odbora za gospodarstvo, svoje videnje rešitve in odgovornosti pa bodo predstavili v torek na novinarski konferenci, so še zapisali v sporočilu.

Ristič je že minuli ponedeljek, ko je sklad sporočil svojo odločitev, za STA povedal, da je treba zahtevati odgovornost vseh pristojnih v DUTB in SDH, ki so po njegovih besedah "totalno nesposobni", da jim v tolikšnem času ni uspelo izpeljati prodaje.

Krivdo je takrat pripisal tudi odgovornim na vladi, saj "nad DUTB bdi ministrstvo za finance in ne Počivalšek". Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek po Rističevih besedah "samo hodi okoli" in "nima pojma". Dodal je, da so v sindikatu ves čas opozarjali na prepočasen potek prisilne poravnave in nato prodaje.

Alta Skupina: Odločitev je bila sporočena konzorciju prodajalcev

Družba TCH Cogeme, prek katere je italijanski sklad Palladio Finanziaria nameraval kupiti 92-odstotni delež Cimosa, je danes ponovno sporočila, da odložni pogoji, ki bi morali biti izpolnjeni do 31. januarja, niso izpolnjeni in so posledično pravni dokumenti, sklenjeni s konzorcijem prodajalcev, avtomatsko prenehali veljati.

V družbi Alta Skupina, ki je potencialnemu kupcu svetovala pri tem poslu, so v današnjem sporočilu "upoštevaje določene različne informacije, ki so se v javnosti pojavile v zadnjih dneh v zvezi z nameravanim prevzemom skupine Cimos s strani TCH Cogeme", med drugim zapisali: "Odločitev TCH Cogeme, da se zaradi tega umakne iz nameravane transakcije, je že bila sporočena konzorciju prodajalcev," so zapisali.

Ključni odložni pogoj je bil dogovor o dolgu Cimosa na Hrvaškem. Dogovor o tem sta minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Počivalšek in hrvaški minister za državno premoženje Goran Marić dosegla konec januarja, se je pa dokončna uskladitev glede sporazuma zavlekla v minuli teden, torej po poteku roka za izpolnitev odložnih pogojev. Poleg tega je bil podpis sporazuma pogojevan s tem, da italijanski sklad pred tem izvede transakcijo.

Predstavniki slovenskega gospodarskega ministrstva ter prodajalcev na čelu z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) so minuli teden, potem ko so Italijani že sporočili, da se iz posla umikajo, zatrjevali, da pogovori še potekajo.

Dogovor med ministroma je predvideval, da bi dolg Cimosa na Hrvaškem - ki izvira iz 90. let minulega stoletja, ko je Cimos pri Riječki banki najel okoli 20 milijonov evrov posojila, po propadu banke pa je dolg, ki naj bi po nekaterih podatkih z obrestmi narasel na 57 milijonov evrov, prevzela hrvaška agencija za zavarovanje depozitov in sanacijo bank (DAB), ki je proti Cimosu tudi vložila tožbo - odkupila DUTB, in sicer za sedem milijonov evrov, DAB pa bi umaknil tožbe proti Cimosu.

Dogovarjanje o sporazumu se je zavleklo

Dogovarjanje o sporazumu na podlagi dogovora ministrov se je zavlekel, potem ko je hrvaška vlada v svoj sklep o potrditvi dogovora vnesla pogoje glede ohranitve proizvodnje in delovnih mest na Hrvaškem. Sledila so dodatna usklajevanja, ki so se končala minuli teden, v predlogu sporazuma pa omenjenih pogojev ni več. Gospodarsko ministrstvo je menilo, da z uskladitvijo dogovora med slovensko in hrvaško stranjo ovir za izpeljavo posla ni več.

Besedilo sporazuma, ki so ga pridobili na spletnem portalu Siol.net, razkriva, da bi sporazum DUTB obvezal, da bo bodoči lastnik v Cimosu postopal s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika in da bo v skladu s svojimi zmogljivostmi naredil vse, kar je v njegovi moči, da obdrži proizvodnjo na Hrvaškem, da obdrži obstoječe število delovnih mest na Hrvaškem in da ohrani proizvodnjo v Cimosovem obratu v Labinu.

Kot navaja portal, bi se torej DUTB zavezala k izpolnitvi obveznosti, povezanih z reševanjem delovnih mest na Hrvaškem, na katere sama po prodaji ne bi imela vpliva. Če bi Hrvati od sporazuma čez čas odstopili, bi se tudi italijanski kupec znašel v enakem položaju kot danes. Namesto rešitve vprašanja vseh obveznosti za nazaj bi lahko v Zagrebu proti Cimosu vlagali nove tožbe in sprožali nove postopke, s katerimi bi Italijani potiskali v podrejeni položaj, poroča portal.

Siol.net opozarja na še na eno nerešeno vprašanje, in sicer lastništva Cimosovih nepremičnin v Buzetu in Roču. Hrvaško državno pravobranilstvo je namreč po tistem, ko je DAB vložil tožbo proti Cimosu, začelo izpodbijanje vpisa nepremičnin, ki so po zadnjih vrednotenjih ocenjene na 40 milijonov evrov. Ker še vedno obstaja nevarnost, da jih bo Cimos izgubil, tudi to pomeni ogromno tveganje za družbo in s tem za morebitnega novega lastnika, navaja portal.

Dragičević: Hrvaški sindikati niso bili vključeni v pogajanja

Dragičević je spomnil na današnjo izjavo ministra Marića, ki ni omenjal, da bi TCH Cogeme, prek katere je italijanski sklad Palladio Finanziaria nameraval kupiti Cimos, odstopil od načrtovanega posla.

Kot je dodal, hrvaški sindikati niso bili vključeni v pogajanja in ne poznajo veliko podrobnosti, zato bodo počakali na uradno obvestilo o odločitvi italijanskih investitorjev. Dragičević meni, da bodo lahko Cimosovi obrati na Hrvaškem morda nadaljevali z obratovanjem v skladu s hrvaškimi zakoni, a bodo počakali na razplet pogajanj.