Dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem

V teh dneh primorska univerza praznuje že svoj 19. rojstni dan. Lahko na kratko opišete, kaj je v teh letih postala?

Univerza na Primorskem si je morala svojo pot utirati tako, da je pokazala, zakaj je v tem prostoru nujno potrebna in zakaj jo ta prostor potrebuje. Združila je moč mladosti in izkušenj vseh, ki so vanjo verjeli. Danes v slovenskem univerzitetnem prostoru ni več 'ta tretja', 'ta najmlajša', ampak ena od treh javnih univerz.

Na katere dosežke UP ste kot profesorica in rektorica najbolj ponosni?

Želimo izboljšati svoje mesto v globalni univerzitetni mreži in zelo sem vesela, da nam je že uspelo doseči nekaj drznih ciljev. Prišli smo na Timesovo THE lestvico, dobili smo štipendijo Marie Curie, številne nove projekte programa Obzorja (Horizon), v Sloveniji smo bili pri pridobivanju projektov dva in polkrat uspešnejši kot prejšnje leto in še bi lahko naštevala.

Kako bo univerza letos obeležila svoj rojstni dan?

Rojstni dan obeležuje s tradicionalnim Tednom UP, ko se s kolegi veselimo posebnih uspehov. Poteka ena od promocij doktorjev znanosti in inavguracija rednih profesorjev, letos sta to dva. Uspehe okronamo na Slovesni akademiji UP, kjer podelimo nagrade in priznanja najbolj uspešnim raziskovalcem, pedagoškim in strokovnim delavcem ter študentom, pa tudi vsem, ki so v preteklem letu ključno prispevali k uspehu naše univerze.

Praznovanje vedno pospremimo z dodatnimi dogodki, ki letos potekajo pod geslom sodelovanja. Srečal se bo Svet zaupnikov UP, ki predstavlja našo močno vez z lokalnim in širšim regionalnim okoljem ter omogoča vzajemen način za uspešno skupno rast. Teden bomo zaključili v petek z odprtjem Akvarija Piran, ki smo ga prejeli v last in upravljanje januarja. V njem smo opravili nekaj nujnih del, dodali pa smo mu tudi nekaj prvih novih vsebin, tako da bo za obiskovalce pomenil nov vpogled v morski svet. S tem se odpira prvi piranski del Centra znanosti, ki bo povezal štiri enote.

Kutnarjeva (na fotografiji na sredini) ob podpisu sporazuma za rešitev Akvarija Piran.

Kaj je Svet zaupnikov in kako ste združili znanost z umetnostjo?

Svet zaupnikov povezuje univerzo z gospodarstvom, javnimi ustanovami in občinami, saj ga sestavljajo predstavniki vseh mnogih navedenih organizacij, ki v naši univerzi vidijo priložnost za skupno rast. Predvsem na področju povezovanja akademskega in raziskovalnega dela z gospodarskimi subjekti, občinami in ostalimi nosilci razvoja. Sodelovanje je obojestransko, saj lahko le s sodelovanjem zaposlovalcev nudimo ustrezna znanja in študijske programe, v naše okolje pa privabimo najboljše mednarodne strokovnjake, ki doprinesejo k razvoju širše regije.

Med člani Sveta zaupnikov je tudi Gledališče Koper, ki nas je lansko zimo povabilo k sodelovanju, ko je ob 30. letnici samostojnosti Slovenije uprizorilo Krst pri Savici. Univerza se je na povabilo k razmisleku o temah, ki jih Prešernovo delo še vedno odpira, odzvala z mednarodnim simpozijem "Zakaj Črtomir ne umre? Preobrazbe nacionalnega mita". Gre za prvi simpozij vseh članic, ki je združil navidezno nezdružljivo.

Ob predstavi in trojezični publikaciji simpozija, ki je kombinacija povzetkov simpozija in gledališkega lista, bo predstavljen tudi film "Krst za triatlonce", ki so ga na temo Črtomirja posneli aplikativni kineziologi UP FVZ in se je uvrstil na Festival kratkega filma v Cannesu februarja 2022. Razstava o filmu in predstavi je na ogled v naši stavbi Armerija na Titovem trgu. Vljudno vabimo vse, da si jo ogledajo.

Kako sicer univerza sodeluje z lokalnim okoljem?

Na različnih področjih. Sodelujemo tako s temi, ki izhajajo iz osnovnega delovanja, nenazadnje smo eden večjih zaposlovalcev v regiji, naši raziskovalci pa so tako projektno kot razvojno povezani s podjetji, usposabljamo kader z najrazličnejših področij.

Med epidemijo so bili naši študentje vpeti v pomoč lokalnemu okolju kot prostovoljci v zdravstvenih in varstvenih ustanovah ter šolskih zavodih. Nenazadnje se je v času omejitev pokazalo, kako prazno je mesto brez naših študentov.

Kutnarjeva (na fotografiji druga z desne) ob podpisu kupoprodajne pogodbe za nakup stavbe v Prisojah 9b.

Kaj je trenutno največji izziv UP?

Univerza naglo širi svojo študijsko ponudbo v obalno-kraški regiji. Posledično vedno večji izziv predstavlja zagotovitev študentskih ležišč. S pomočjo resornega ministrstva se je v letu 2021 realiziral nakup objekta Prisoje 9b, kjer se bo zagotovilo dodatnih 77 študentskih ležišč. Vendar to še zdaleč ne bo zadostilo potrebam. Ocenjujemo, da bi za nemoten razvoj potrebovali še dodatnih 900 ležišč.

Drugi, bolj vsebinski izziv, ki je posledica trendov evropskega visokošolskega prostora, pa je vključitev v eno izmed mrež Evropskih univerz. V letu 2021 smo prejeli številna povabila, vendar smo pri tem pazljivi. Želimo se vključiti v tisto EU univerzo, za katero bomo presodili, da bomo izkoristili najbolj multiplikativen učinek.

Servitski samostan

Kaj čaka univerzo v prihodnosti?

Ne le, da bo morala, univerza si tudi želi slediti trendom evropskega visokošolskega prostora. V tem oziru je nujno, da poleg interno strateško zastavljenih ciljev poskrbimo za ustrezno implementacijo ciljev Nacionalnega programa visokega šolstva 2030, ki je v zaključni fazi sprejemanja na nacionalnem nivoju.

Pomembna skrb je tudi delovanje po načelih koncepta Družba 5.0. Tega se bomo zagotovo lotili z interdisciplinarnim pristopom nadaljnjih faz prenove Servitskega samostana, verjamem pa, da tudi z drugimi vsebinami našega dela. V aktivnosti prenove samostana bodo vključeni tako različni raziskovalni oddelki univerze kot tudi študenti različnih študijskih programov, od humanističnih do naravoslovnih, z zaključkom obnove pa verjamemo, da bomo še pomembnejši del lokalnega okolja, vendar vedno s pogledom dlje.