1. Žvečite hrano

Prebava se začne v ustih. Ko hrano pravilno žvečimo, sprostimo slino, ki vsebuje prebavne encime, ki pomagajo razgraditi hrano. Neupoštevanje tega ključnega koraka lahko povzroči napenjanje in prebavne motnje. Začnite tako, da se osredotočite na učinkovitejše žvečenje hrane. "Idealno bi bilo žvečiti, dokler vsak grižljaj ne dobi konsistence jabolčnega pireja," svetuje nutricionistka Lenherrjeva.

2. Izogibajte se prehranjevanju na poti

Prehranjevanje na poti lahko povzroči prenajedanje, prebavne motnje in napihnjenost. Ko smo v gibanju, so naša telesa v simpatičnem stanju, torej v stanju boja ali bega, kar lahko oteži prebavne procese. "Najboljše bi bilo jesti v parasimpatičnem stanju, ko smo pri miru, saj je takrat naše telo pripravljeno na sprejem in prebavo hrane," pravi Lenherrjeva.

3. Izogibajte se pitju med jedjo

Po mnenju Lenherrjeva lahko voda povzroči refluks ali zgago pri tistih, ki so občutljivi na te simptome. To je posledica dejstva, da lahko več vode v želodcu upočasni prebavo hrane in povzroči večji pritisk, kar vodi v sproščanje kisline v požiralnik in grlo.

4. Jejte redno

Če se držimo rednega urnika obrokov, je manj verjetno, da bomo posegli po nezdravi hrani in se prenajedli. Nezdravi prigrizki lahko vplivajo na migracijski motorični kompleks (MMC), ki pomaga pri čiščenju črevesja in ohranjanju njegovega normalnega gibanja. "Jejte redno, na vsake tri do štiri ure," poudarja Lenherrjeva.

5. Izogibajte se prehranjevanju, ko ste pod stresom

"Ko smo pod stresom, lahko doživimo spremembe, kot so zmanjšan/povečan apetit, napihnjenost in slabo odvajanje. To je deloma zato, ker obstajajo področja možganov, ki nadzorujejo tesnobo ali depresijo in vplivajo na delovanje črevesja," pravi Lenherrjeva. Če se torej med obrokom počutite pod stresom, pred jedjo nekajkrat globoko vdihnite. Globoko dihanje lahko pomaga umiriti vagusni živec, ki je odgovoren tudi za prebavo.

6. Jejte zavestno

Prehranjevanje pred televizijo ali med brskanjem po pametnih telefonih nas odvrne od osredotočanja na hrano. Naši možgani beležijo, kdaj se pripravljamo na hrano in nato spodbudijo prebavni proces. Ta začetna faza prebave stimulira približno 20 odstotkov prebavnih izločkov, potrebnih za prebavo obroka. Zato, ko smo bolj osredotočeni na druge stvari kot na hrano, ki jo jemo, to vpliva na to cefalično fazo in lahko povzroči napenjanje. "Ugasnite televizor, pospravite telefon in uživajte v vseh teksturah, vonjih in okusih hrane," svetuje Lenherrjeva.

7. Jejte počasi

Od 10 do 20 minut traja, da želodec možganom pošlje signale, da smo siti. Če jemo počasi, je manj verjetno, da bomo zamudili te znake in se prenajedli. Preobremenitev prebavnega sistema s preveč neprebavljene hrane lahko vpliva na črevesje in splošno zdravje, saj se mora naše telo osredotočiti na razgradnjo neprebavljene hrane in ne na druge telesne funkcije in procese. "Odličen nasvet je, da po vsakem grižljaju odložimo vilice in nož in svoj obrok pojemo v 10 do 20 minutah," zaključi Lenherrjeva.