Gre za vknjižbo stavbne pravice na parcelah št. 1/1, 1/3, 7/1, 7/3 in 9/1, vse k.o. 2605 Koper, za katero je sodišče razsodilo, da je pravno neveljavna in se jo zato izbriše iz zemljiške knjige ter vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje.

Toženi stranki sta dolžni plačati tožečima strankama tudi stroške postopka v višini 6.223,31 evrov.

Spomnimo, Mestna občina Koper (MOK) je sporne parcele določila za javne športne objekte občinskega pomena. Kljub temu pa je nekdanji koprski župan Boris Popovič oktobra 2018 dodelil stavbno pravico za to območje in s tem pravico do gradnje podjetju Marina Koper v lasti Anteja Guberca.

Šlo je za pravico do gradnje na 1940 kvadratnih metrih veliki površini, za katero bi Marina Koper plačevala okrog 1300 evrov mesečno oziroma 543.000 evrov za obdobje 35 let. 

Temu so nasprotovali v Zvezi pomorskih in športnih društev in v Veslaškem klubu Nautilus Koper, kjer so zoper MOK in Marino Koper vložili tožbo. Tožeči stranki sta zahtevali ugotovitev ničnosti pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice in dodatka k pogodbi, saj sta menili, da so bile z vknjižbo stavbne pravice kršene njune pravice.

Zveza pomorskih športnih društev (ZPSD) je pravni naslednik Pomorskega društva Koper (PDK), ki je bil vknjižen kot imetnik pravice uporabe na spornih parcelah. Veslaški klub Nautilus Koper (VKN) pa je od samega začetka uporabljal športne in poslovne prostore ter zunanje površine na teh parcelah.

Stavbna pravica na javnem dobrem po mnenju sodišča nezakonita

Tožeči stranki sta trdili, da je bila stavbna pravica ustanovljena na javnem dobru, kar je v nasprotju z zakonom. V svojih argumentih sta tudi navedli, da je prišlo do kršitev njunih pravic do uporabe športnih objektov ter dokazovali nepravilnosti pri sklenitvi pogodbe in dodatka k pogodbi. V nasprotju s tem pa sta MOK in Marina Koper zatrjevali, da ustanovitev stavbne pravice ni bila nezakonita, saj naj bi pravni status javnega dobra ne izključeval te možnosti. 

Sodišče je tako na prvi stopnji ugodilo tožbenemu zahtevku in razsodilo, da je bila ustanovitev stavbne pravice na javnem dobru nezakonita in da so bile s tem kršene pravice tožečih strank. Sodišče je tudi zavrnilo ugovore toženih strank glede pomanjkanja pravnega interesa in pravnega nasledstva tožečih strank.