"Po poklicu sem krajinska arhitektka, v zadnjem času pa se posvečam predvsem družinski ekološki kmetiji," o sebi pove Nina Froggatt, zgovorna dolgolaska, sicer mamica dveh otrok, doma s Seče. "Kmalu sem ugotovila, da sama ali prek enega društva ne morem doseči pomembnejšega preboja bodisi pri trženju lokalnih proizvodov bodisi pri turistični ponudbi. In kot kaže, nisem edina, ki tako misli," smeje pripomni. Ustanovitelji Mreže za preporod Istre - ki združuje tako posameznike, kmete, društva, zavode, podjetnike kot tudi občinske predstavnike - so se "našli" pri enem izmed projektov in sklenili, »da bodo skupaj močnejši«. 

Možnosti za povezovanja

V okviru mreže iščejo priložnosti za skupne prijave na evropske razpise, organizirajo  izobraževanja in se spoznavajo z dobrimi praksami. "Dejstvo je, da na evropskih razpisih za podeželje, ki bodo objavljeni kmalu (za prihodnjo finančno perspektivo), ima posamezno društvo zelo malo možnosti. Če se pa poveže s petnajstimi drugimi, ki imajo skupaj za sabo nekaj sto ljudi, je to čisto nekaj drugega," je prepričana Froggattova. Po njenih besedah imajo številna društva, ki delujejo na istrskem podeželju, podobne programe, zato bi bilo smiselno, da bi se povezovali. Kot primer dobre prakse, ki so jo že predstavili svojim članom, izpostavi Lokalno akcijsko skupino za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom, ki je postala celo nosilec lokalne razvojne strategije. "V Istri se vse skupaj premika počasneje, poleg tega je pod programe podeželja po novem vključeno tudi ribištvo, kar pomeni, da se bomo povezovali tudi z ribiči," pojasni. Mreža deluje na prostovoljni osnovi in za članstvo ne pobirajo članarine.

Osveščajo z akcijami

Mreža za preporod Istre si je za nalogo zadala tudi osveščanje širše javnosti glede pomena trajnostnega razvoja. Prva akcija, ki so jo izvedli, je bila pobuda istrskim občinam, da se pridružijo gibanju "Občine brez GSO". Pobuda je prišla s strani dveh članic mreže – Društva za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Istra, in zavoda Eko-Humanitatis. Izjema med istrskimi občinami je edino koprska, ki je k gibanju pristopila že pred leti. "Gre za mednarodno pobudo, ki je sicer zgolj moralno-zavezujoča, njen namen pa je prek občin vplivati na nacionalno zakonodajo z morebitno prepovedjo gensko-spremenjenih kultur,” razloži Froggattova. Zdaj se že pripravljajo na drugo akcijo - "Očistimo Dragonjo 2015".  Pri tem so se povezali z Ekologi brez meja, ki sodelujejo v globalni akciji "Očistimo Mediteran!".