PANIKA NA ENI, ZANIKANJE RESNOSTI SITUACIJE NA DRUGI STRANI: Terapevti se srečujejo s porastom tesnobe in strahu zaradi koronavirusa

Slovenija

Tudi terapevti se ne morejo izogniti temi, ki buri javnost in medijske duhove - koronavirusom. "Srečujemo se s porastom tesnobe in strahu, včasih prave panike na eni strani in hkrati s popolnim zanikanjem resnosti situacije na drugi," opisuje družinska terapevtka Katja Knez Steinbuch.

Družinska terapevtka Katja Knez Steinbuch opisuje, da se prestrašeni zares bojijo izgube svojega ali življenj bližnjih. Nakup večjih zalog živil, kar navzven izgleda kot panika, pa njih vsaj začasno pomiri. "V družinski terapiji verjamemo, da je v situacijah, kjer ljudje nimajo občutka kontrole, dobro, da jo skušajo pridobiti nazaj. To namreč daje ljudem občutek večje notranje varnosti. Težava nastane takrat, ko začasne pomiritve ne delujejo, anksioznost pa še vedno narašča. To se zgodi predvsem pri tistih, ki so tudi sicer nagnjeni k obsesivni kompulzivnosti," razlaga.

Na drugi strani so tisti, ki s strahom niso domači. "Tisti, ki imajo strah povsem 'odrezan' ali nekje zamrznjen, bodo kljub obiskom tujine vkorakali v zdravstveni dom med zdrave. V takšnih primerih, ki jih radi obsodimo, ker so ogrožujoči do ranljive populacije, gre v resnici za težavo občutkov," pravi Knez Steinbuchova, ki dodaja, da v primeru, ko ob tem zmanjka še vodenje, avtoriteta, ki bi podala jasna navodila in meje, so omenjeni prepuščeni sami sebi in nemočni.

Družinska terapevtka Katja Knez Steinbuch

Ob tem se terapevtka obregne ob predstavnike vlade v odstopu, ki so po njenem mnenju postopali prepočasi. "Namesto, da bi delovali proaktivno, so delovali reaktivno. In če so odgovorni reagirali prepočasi in premalo odgovorno, je potem povsem logično, da bodo njihovo nalogo prevzeli drugi, tako posamezniki kot mediji," razlaga terapevtka, ki dodaja, da tako ni čudno, da tudi mediji svojo vlogo igrajo tako, "kot trenutnemu stanju države pritiče."

Kot opaža Knez Steinbuchova, so se tudi zdravniki v situaciji počutili same, brez jasnih navodil. "Zdravnik, ki ga kritiziramo, ni mogel v samoizolacijo, ker je NIJZ vedno znova poudarjala, da samoizolacija ni potrebna in da je panika odveč. Državne inštitucije niso pravočasno opozorile na to, kaj sledi. Tudi ostali bodo hodili v službe, vse dokler ne bo nekdo povedal: strah je v redu in strah je na mestu; lahko ostanete doma," zato meni terapevtka.

Regulacija afekta (pomirjanje) v družinski terapiji se namreč začne tako, da klientom prepoznamo njihove občutke, da jih ovrednotimo, zrcalimo in umestimo. Pravzaprav se šele takrat, ko so ljudje slišani v svojih najtežjih občutkih, lahko pomirijo. "To je povsem nasprotna logika, kot smo jo generacijsko vajeni. Vajeni smo namreč zniževati občutke, saj že otrokom govorimo: ne se jokat, saj ni nič hudega," opisuje družinska terapevtka.

Katja Knez Steinbuch je družinska terapevtka – psihoterapevtka, stažistka relacijske družinske terapije, ustanoviteljica in direktorica Inštituta Vita Bona. Njena osnovna področja terapevtskega zanimanja obsegajo psihične, fizične in spolne zlorabe v povezavi s starševstvom ter zlorabe v povezavi s partnerstvom in (so)odvisnimi odnosi. Iz teh področij pripravlja tudi doktorat. Njen moto je "sočutno, diskretno, varno".

V terapevtskem smislu bi zato lahko dala državi naslednji namig: "Vzemite vse resno, ovrednotite ljudem strahove, povejte jim za koga in v kakšnih primerih je strah še posebej upravičen, potem pa jim dajte jasna navodila in bodite prezentni. To je najmanj, kar pripada vam in državljanom. Panika res ni potrebna, jasni zaščitni ukrepi pa so nujni. Vsem državljanom pa svetujemo previdnost namesto panike."

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija