Onesnaženost zunanjega zraka z ozonom na Primorskem je med najvišjimi v državi in v povprečju večja kot na ostalih merilnih mestih v Sloveniji, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) na podlagi analize podatkov merilnih mest v Kopru, Novi Gorici in na Otlici.

Vsa tri merilna mesta izstopajo od slovenskega povprečja glede največjih urnih koncentracij ozona, preseganj opozorilne vrednosti, ki znaša 180 mikrogramov na kubični meter, največjih dnevnih 8-urnih drsečih srednjih koncentracijah ozona ter glede števila dni s preseženo ciljno vrednostjo, ki znaša 120 mikrogramov na kubični meter.

Povprečna dnevna stopnja izpostavljenosti ozonu je na primorskem območju praktično večino leta večja od referenčne vrednosti 70 mikrogramov na kubični meter. Najvišje pa so koncentracije ozona v poletnih mesecih, so poudarili na NIJZ.

Na inštitutu so ob tem analizirali tudi podatke o hospitalizacijah in smrtih v tem obdobju zaradi različnih vzrokov in zaznali primere, ki bi se jim lahko izognili oz. jih pomembno zmanjšali z zmanjšanjem onesnaženosti zraka s prekurzorji ozona oziroma drugimi ustreznimi ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti.

Tako so v opazovanem obdobju zaznali, da bi na koprskem območju tri primere smrti povprečno letno, na novogoriškem območju pa štiri primere smrti povprečno letno, ki so sicer nastopile v vseh starostnih skupinah zaradi različnih vzrokov z izjemo poškodb, lahko povezali z ozonom.

Med smrtmi zaradi srčno-žilnih bolezni bi v opazovanem obdobju lahko na koprskem območju preseženim vrednostim ozona pripisali eno smrt letno, na novogoriškem območju pa dve smrti letno.

V opazovanem obdobju so na NIJZ zaznali tudi določeno število hospitalizacij oseb, starejših od 65 let, zaradi bolezni dihal, ki bi jih lahko pripisali ozonu. In sicer na koprskem območju dva primera povprečno letno, na novogoriškem območju pa tri primere povprečno letno.

Ti deleži tako umrlih kot hospitaliziranih se po ugotovitvah NIJZ s časom tudi še povečujejo.