6. december: sv. Nikolaj ali Miklavž

Prazniki se začnejo 6. decembra na god sv. Nikolaja (sicer je ta svetnik zavetnik mornarjev) ali Miklavža. Tisti starši, ki so le mogli, so ob sv. Miklavžu obdarovali svoje otroke z orehi, mandeljni, lešniki, rožiči, kakšno pomarančo, čokolado … Sicer pa ta običaj ni bil v navadi v vsaki istrski vasi in tudi v vseh hišah ne.

Advent

December pa je nedvomno povezan tudi z adventom. To je čas pričakovanja Kristusovega rojstva oziroma božiča in se začne štiri nedelje prej. Nekoč je bil advent postni čas, prav tako se v tem času niso poročali pa tudi kakih šager s plesom ni bilo. Zjutraj so se opravljale tako imenovane zornice, to so bile jutranje maše, ki so se jih naši predniki radi udeleževali.

24. december: božična vilja/sveti večer

Dan pred božičem, na božično vigilijo je bil strogi post. Žene so že popoldne cvrle fritole, otroci so postavili jaslice, zvečer pa je bil obvezno na mizi bakala na belo z vrzotami (zeljem) in polento. Priprava bakalaja je bilo moško delo. Otroci so ob pomoči staršev naredili jaslice in okrasili drevešček - brin. Ob polnoči se je vsa družina odpravila k polnočnici. To je bil sveti večer.

25. december: božič

Za božič so skuhali boljše kosilo. Po sveti maši je bila na mizi kokošja ali goveja juha, po juhi pa meso iz juhe s kapuzom (kislim zeljem) ali krompirjem in seveda fritole. Božič so praznovali skupaj doma, saj je bil to družinski praznik in na ta dan niso hodili na obiske. To je bil in je nedvomno eden najlepših krščanskih družinskih praznikov. Za božič in med prazniki pa so bile na mizi poleg ostalih prazničnih jedi fritole, tipična božična sladica.

26. december: sv. Štefan, prvi mučenec

Dan po božiču, 26. decembra, na god sv. Štefana, prvega mučenca je ponekod v navadi blagoslov konj, drugod pa blagoslov soli. 27. decembra, ko goduje sv. Janez, evangelist pa blagoslov vina. Star praznik je tudi dan nedolžnih otrok, ki se na Zahodu praznuje 28. decembra že od 5. stoletja. Na ta dan je blagoslov otrok.

31. december: silvestrovo

Še do polovice 20. stoletja silvestrovanja oziroma čakanja novega leta naši predniki večinoma niso poznali. Šele kasneje so se ponekod zbirali na silvestrovo in novo leto pričakovali v vaški gostilni ali doma v kantini. Skupaj so peli, se pogovarjali, kaj pojedli in nazdravili prihajajočemu letu. Otroci so se lahko do pozne ure igrali ob ognjišču. Večerne plesne zabave in hrupne prireditve, kakršne so v zadnjih desetletjih prišle v navado, so bile našim prednikom zlasti na kmetih neznane.

1. januar: novo leto

Za novo leto so si zjutraj najprej voščili zdravja in sreče družinski člani, nato s sosedi in drugimi, zlasti znanci in sorodniki. Po cerkvenem koledarju je danes 1. januar praznik Marije Božje matere, sicer svetovni dan miru.

6. januar: sv. trije Kralji

Na novega leta dan, ponekod pa na sv. Tri kralje (6. januar, Gospodovo razglašenje) je bilo v navadi, da so otroci hodili od hiše do hiše in prosili za "dobro roko". Vaščani so jih obdarili z orehi, lešniki, mandeljni, pomarančami, suhimi figami, rožiči in drugimi dobrotami. Otroci so se zahvalili z vzklikom "Buh dej hlete već!" (Bog daj prihodnje leto več!).