Novela zakona o pravdnem postopku, ki spreminja več kot 130 členov veljavnega zakona, odpravlja dovoljeno revizijo in ohranja le še t. i. dopuščeno revizijo, kar pomeni, da bo vrhovno sodišče odločalo le o tistih zadevah, za katere bo ocenilo, da so pomembne za razvoj prava in poenotenje sodne prakse. Pri tem bo lahko vrhovni sodnik (ali več njih) podal ločeno mnenje, če se ne bo strinjal z odločitvijo.

Novela uvaja obvezen pripravljalni narok, pred katerim bo število vlog, ki jih bo mogoče poslati na sodišče, omejeno na dve. Na omenjenem naroku bo možnost za poravnavo, sodnik pa bo v primeru, da ta ne bo uspešna, med drugim moral narediti program vodenja in časovni načrt poteka sojenja.

Novela širi možnost razpisa pritožbene obravnave višjega sodišča v primerih, ko bi vrnitev zadeve v novo sojenje prvostopenjskemu sodišču pomenila hujšo kršitev pravice do sojenja v razumnem roku. Višja sodišča naj bi tako več zadev rešila sama oziroma brez vračanja na prvo stopnjo.

Za postopke v gospodarskih sporih novela predvideva, da lahko višje sodišče v primerih, ko pritožba že na prvi pogled nima možnosti za uspeh, stranko o tem obvesti in jo pozove, naj se izjasni, ali vztraja pri pritožbi ali pa pritožbo umika. Če stranka umakne pritožbo, ji sodišče vrne del sodne takse za pritožbo.

Novela se bo začela uporabljati čez pol leta, razen treh členov, ki se nanašajo na sodno poravnavo. Eden izmed njih določa, da lahko tožbo za razveljavitev sodne poravnave vloži vsakdo, ki izkaže pravni interes.

Novela je februarja v državnem zboru naletela na podporo koalicijskih SMC, DeSUS in SD ter tudi poslanske skupine NP, proti pa so se izrekli v SDS, NSi in ZL.

Danes začenja veljati tudi novela zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki bo policiji omogoča zbiranje podatkov o letalskih potnikih, uporabo optične prepoznave registrskih tablic in uporabo električnega paralizatorja, vendar se danes še ne bo začela uporabljati. Njena uporaba je predvidena s 13. aprilom.