Za pogovor z vami me je pravzaprav prepričala "nevarna" kombinacija mladosti, pozitivizma in resnosti – v obliki vašega izbranega študija. Zakaj ravno operno petje?

Začelo se je tako, da sem se poleg tega, da sem že kar resno stopala na pot zabavne glasbe, začela zavedati, da bi se bilo za moj pevski razvoj dobro seznaniti z osnovami klasičnega petja oziroma vokalne tehnike. Tako sem poleg srednje glasbene šole iz klavirja začela hoditi na nižjo glasbeno šolo iz petja k prof. Tanji Grlica. Vedno bolj me je vleklo v te vode in klasični repertoar mi je postajal vedno bolj zanimiv. Tako sem se odločila, da bi se rada v tem izpopolnjevala še naprej in sem pristala na Akademiji za glasbo, smer petje z operno šolo. Zanimivo je, da sem sprva študij opernega petja vzela tako, da se bom pač izšolala v klasični glasbi, potem bom pa učila na kakšni glasbeni šoli, morda občasno nastopila kot solistka in zraven pela zabavno glasbo. Niti slučajno si nisem kdaj predstavljala, da bom pela v Operi, ker se sama sebi nisem zdela dovolj sposobna za to. Ker se zarečenega kruha največ poje in ga jaz veselo jem že celo življenje, pa si sedaj življenja brez opere skoraj ne morem predstavljati. Ugotovila sem, da v bistvu zelo rada igram in pojem na odru, da so mi nove vloge velik izziv in veselje in bi me zelo veselilo to početi tudi v prihodnje. Trenutno študiram operno petje na magistrski stopnji pod mentorstvom doc. Pije Brodnik, ki mi je velik vzor. Do nje gojim veliko in iskreno spoštovanje. Je ena tistih ljudi, ki so mi nesebično ogromno dali. Vedno znova sem presenečena, koliko znanja in podpore prejmem od nje.

Menda vprašanje, zakaj ste se odločili za študij klasične glasbe, pogosto slišite. Zakaj, mislite, vas to sprašujejo?

Ker se jim zdi, da klasične glasbe nihče ne posluša. Zanimivo pa mi je, da je vendarle Opera velikokrat razprodana, prav tako Cankarjev dom, kar me čudi, glede na to, da menda klasične glasbe nihče ne posluša (pomežik). Veliko jih pravi, da v operi ni prihodnosti, potem pa vidimo, kakšne uspehe žanjejo Il divo ali pa trenutno naš trio Eroika, ki pojejo zabavno glasbo na operni način. Ljudem je operno petje v bistvu všeč in se jim zdi nekaj posebnega. Bi pa po mojem mnenju lahko bila klasična glasba bolj medijsko izpostavljena. Imamo ogromno pevcev, inštrumentalistov, zborov in zasedb, ki bi si vsekakor zaslužili več pozornosti v medijih kot marsikdo, ki ga mediji promovirajo, in se vedno znova sprašujem, zakaj kdo sploh objavlja članke o vedno enih in istih ljudeh, ki v življenju niso naredili nič, da bi si zaslužili tisto mesto v časopisu. Poleg tega sem pa mnenja, da bi bilo potrebno tudi otroke v osnovnih in glasbenih šolah večkrat peljati na dobre koncerte ali dobre operne predstave, kjer bi bilo otrokom res zanimivo. Običajno jih peljejo na koncerte ali opere, ki so za njihovo starost pretežke in se jim klasična glasba zameri ter jo označijo za "dolgočasno". Škoda.

Kakšni pa so bili pravzaprav vaši začetki?

Prepevam, odkar vem zase. Do svojega 10. leta sem bila edinka, tako da je bila moja edina zabava to, da sem poslušala pesmi na radiu in si jih snemala, potem pa pevke poskušala posnemati. Tako sem snemala tudi samo sebe na starem kasetofonu in se izboljševala. Snemala sem se, dokler nisem bila kolikor toliko zadovoljna. Potem je nastopil čas osnovne šole, takrat sem začela prejemati solo vloge v zborčkih, zatem so že prišli prvi studijski posnetki otroških pesmic za učenje otrok v Osnovnih šolah, kjer sem bila prav tako solistka, in še ena otroška zgoščenka, ki je bila potem tudi podlaga za televizijske nadaljevanke Potujoči škrat na RTV Slo, kjer sem kot otrok tudi igrala. Zatem sem preko moje bivše učiteljice iz glasbene šole končno spoznala tudi Marina Legoviča, ki je postal moj mentor oziroma moj "glasbeni očka". Tako da sem v bistvu kot studijska pevka začela delovati že pri rosnih osmih letih, pri 10. letih sem posnela svojo prvo pesem za otroški MMS, pri 13. pa sem že začela snemati backvokale tudi za uveljavljene slovenske izvajalce. Tako imam za svojih 24 let že precej glasbene kilometrine (smeh). 

S katerimi slovenskimi glasbeniki ste sodelovali do danes?

Če se dotaknem področja zabavne glasbe in naštejem samo nekatere: Marino Legovič, Drago Mislej − Mef, Danilo Kocjančič, Slavko Ivančič, Andrea Effe, Lara Baruca, Tinkara Kovač, Anika Horvat, Tulio Furlanič, Bohem, Chorchyp, Anže Langus Petrovič – Dagi, Donald TrumpeT, Patrik Greblo, trio Kranjc, Bohem, Sixtynine, Andraž Hribar, Jadran Ogrin, … in še bi lahko naštevala!

Kaj cenite pri ljudeh?

V življenju so mi pomembni sreča, ljubezen do in od najbližjih, uspeh, napredek in užitek v tem, kar počnem. Pri ljudeh cenim iskrenost, delavnost, občutek, da se na njih lahko zanesem. Izredno cenim ljudi, ki so na določenem področju uspešni in so velike uspehe dosegli, ker so garali, se izobraževali in izboljševali na svojem področju in to kljub temu, da jih je marsikdo oviral in imel boljše finančne ali družbene predispozicije.

Kako vidite slovenske glasbene festivale? Vas lahko morda pričakujemo na kakšnem?

Mislim, da jih skoraj ne vidim več. Vse, kar sem včasih občudovala, počasi propada. Pa še tisto, kar vidim, me velikokrat razočara, saj se najde marsikdo, ki po mojem mnenju ni na nivoju, na katerem bi moral izvajalec biti, da bi ga lahko uvrstili na tovrstne glasbene festivale. Morda bi lahko sodelovala na kakšni Slovenski popevki v prihodnje, ker tam še nisem bila in sem dobila nekaj ponudb za sodelovanje. Kar se tiče festivala Melodij morja in sonca, je tako ali tako v zadnjih letih vedno vprašanje, če sploh bo. Eme letos sploh ni bilo, lani in predlani pa se sploh nisi mogel prijaviti, ker so imeli povabljene avtorje ali izvajalce ali pa talent show. Tako da ne vem, kako bo v prihodnje s temi našimi festivali ... 

Koga od glasbenikov po vašem mnenju po krivici ne opazimo?

Veliko je glasbenikov, ki jih po krivici ne opazimo. Ne bi poimensko, ker bi lahko pisala do jutri in ne želim nikomur narediti krivice s tem, da ga ne omenim. Ogromno je dobre glasbe, dobrih izvajalcev, odličnih inštrumentalistov, ljudi, ki ustvarjajo, zato ker to radi počnejo in ne zato, da bodo posneli kakšno pesem z namenom, da bodo samooklicani pevci in bodo potem težili uredništvom, naj jih objavijo. Dobri glasbeniki se tega ne bodo šli, ker bistvo njihovega ustvarjanja ni slava. Žal pa je pri nas trend, da če želiš biti slaven, postaneš pevec. Ker je to danes z auto tuneom itak lahko skoraj vsak.

Česa se lahko nadejamo v bližnji prihodnosti z vaše strani?

V prihodnje se pripravljam na dve pevski tekmovanji, ki bosta marca v Sloveniji in aprila v Italiji. Takrat imamo tudi ponovitve Monteverdijeve opere Orfej v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer bom pela La Musico. Maja me čakata dve koncertni izvedbi opere Davide Antonio Pio: La Karneroika, kjer bom pela donno di Trachis v Slovenski filharmoniji in v Italiji (Padova), v maju imam še solistični recital na Akademiji za glasbo, aprila pa nekaj predstav Gluckove opere: Ogoljufani sodnik, kjer igram vlogo Zelmire/Virginie v Cankarjevem domu. Tam sodelujem s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem. Poleg vsega tega pa imam še vedno tudi kakšen protokolaren nastop, kjer sem stara Steffy in pojem zabavno glasbo, kakšno studijsko snemanje, kjer še vedno delujem kot backvokalistka, in še eno snemanje pesmi Caruso za RTV Slovenija. Res, da sem precej padla v klasično glasbo, ampak dobra pop glasba bo vedno ostala moj velik užitek. In občutek, ko odpojem kakšno čudovito napisano balado z dobrim bendom na velikem odru, je nepopisen. Skoraj tako, kot je nepopisen občutek stati na odru ljubljanske Opere in prejeti bučen aplavz razprodane dvorane. Resnično si ne predstavljam v življenju početi kaj drugega kot stati na odru in delati tisto, kar mislim, da znam najbolje ... peti!

Torej nameravate tudi poklicno ostati v glasbenih vodah. V Sloveniji ali v tujini?

V glasbenih vodah vsekakor nameravam ostati tudi poklicno. Če bo pa to v Sloveniji ali v tujini, bo pokazal čas. Sem že prej rekla, da se zelo rada najem zarečenega kruha. Dolgo časa sem govorila, da ne bom šla ven iz Slovenije, ampak nikoli ne reci nikoli ...

Sorodne vsebine:

FOTO in VIDEO: Neponovljiv poklon glasbeni legendi

Petra Matos: V slovenski Istri želim ustanoviti ekovas

Irena Fonda: "Ribogojnica je romantična zgodba"