LUKA KOPER TERJA ASTRONOMSKO ODŠKODNINO OD NADZORNIKOV ČASARJEVE UPRAVE: Olga Franca prijavila osebni stečaj

Kronika

Koprsko višje sodišče je odločilo, da so nadzorniki Luke Koper iz časov, ko ji je predsedoval Robert Časar, odškodninsko odgovorni za posel iz leta 2008. Potrdili so sklep o nakupu desetine slovaškega logističnega holdinga Trade Trans Invest (TTI), ki pa se je izkazal kot slab nakup. Sodišče je odločilo, da morajo nekdanji nadzorniki plačati 16,4 milijona evrov z obrestmi, kar po poročanju Forbes N1 trenutno znaša 39,6 milijona evrov. In obresti še rastejo.

Zajeten znesek morajo plačati nekdanji luški nadzorniki Olga Franca, Bojan Zadel, Marko Valentinčič, Marjan Bezjak, Orjano Ban, Boris Bradač, Metod Mezek in Nebojša Topić. Odškodninska tožba proti upravi Roberta Časarja, v kateri so bili še Aldo Babič, Marjan Babič in Boris Marzi, poteka ločeno in je trenutno zamrznjena, ker se mora najprej končati kazenski postopek zoper nekdanjega izvršnega direktorja v Luki Koper Milana Pučka in Dieterja Kaasa, predstavnika TTI, ki je pogodbo o prodaji 10-odstotnega deleža, podpisal.

Analizo sinergij je izdelala revizorska hiša Deloitte. Predstavili so jo nadzornikom, nato pa so ti potrdili 25,8 milijona evrov vreden nakup deleža. Leto dni kasneje je luško upravo že vodil Gregor Veselko, ki je naročil cenitev, ta pa naj bi pokazala, da je naložba vredna precej manj oziroma le okoli 5 milijonov evrov. Luka Koper je prekinila sodelovanje s TTI ter sprožila kazenske in druge postopke.

Koprsko sodišče je v sodnem postopku ugotovilo, da je cena dejansko sporna. Sodni izvedenec je namreč predpostavil, da je bila vrednost podjetja TTI v času posla 104 milijone evrov, vrednost deleža pa torej 10,4 milijona. Nekdanji nadzorniki so medtem zatrjevali, da je vrednost vključevala pričakovane sinergije, a je sodišče ocenilo, da bi morali vedeti, da nakup 10-odstotnega, nekontrolnega deleža družbe ne ustvarja sinergijskih učinkov.

Nadzorniki bi morali, preden so dali soglasje, pridobiti dodatne informacije, je prepričano sodišče, ki je tako ugotovilo, da niso ravnali skrbno, kot se od njih pričakuje. Sklenitev posla bi lahko preprečili, pa ga niso.

Olga Franca

Oktobra lani je Luka Koper sprožila izvršbe nad premoženjem nadzornikov, od katerih bo poskušala izterjati 39,6 milijona evrov. Znesek se povečuje, saj obresti rastejo. Olga Franca je takoj podala vlogo za osebni stečaj, ki se je začel 10. novembra lani, poroča Forbes N1. V stečajni masi naj bi bil deset let star avtomobil in kmetijska zemljišča v vrednosti 14.000 evrov, kjer ima Franca do četrtine lastniškega deleža. Sodišče ji je zaseglo še okoli 5.000 evrov prejemkov.

V začetku letošnjega leta naj bi uspela s predlogom za odpust obveznosti, tako da ji je sodišče določilo triletno preizkusno dobo, kar pomeni, da bo po 24. januarju 2027 prosta obveznosti. Po poročanju medijev je Franca leta 2022 na svojem domačem naslovu vpisala dosmrtno služnost.

Ban, Bradač in Topić naj ne bi podali predloga za osebni stečaj. Sodišču naj bi predlagali odlog izvršbe do odločitve o reviziji, a naj bi sodišče predlog zavrnilo. Prav tako ni znano, ali je v osebnem stečaju še kateri od preostalih nekdanjih nadzornikov.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
vseved |  05 .11. 2024 ob  13: 05
Največje svinjarije v Luki in Intereuropi so se dogajale ko je bil na ablasti kvazi spreobrnjeni komunist Janez Janša. Zakaj ne preganjajo in terjajo kritje tudi od njega?
kokodek |  05 .11. 2024 ob  09: 05
21
še dosti je Uprav in NS, ki bi morali odgovarjati!
zoran13 |  04 .11. 2024 ob  22: 54
16
Sprejem članstva v organu vodenja ali nadzora predstavlja prevzemanje pomembnih odgovornosti v povezavi s to funkcijo, med drugim osebno odgovornost za sprejete odločitve organa in podvrženost morebitnim odškodninskim tožbam za čas mandata ter tudi po njegovem prenehanju.
Poslovne odločitve so same po sebi tvegane. Vsekakor vplivajo na politiko upravljanja družbe. Družbi lahko prinesejo dobiček ali pa vodijo v poslovno izgubo.

Člani organov vodenja in nadzora pri presoji, tako pri sprejemanju poslovodnih odločitev kot opravljanju nadzorstvene funkcije in dajanju soglasja k določenim poslom, nase prevzemajo določeno tveganje, saj so lahko za škodo ob morebitnih napačnih odločitvah ob izpolnjenih predpostavkah družbi oziroma tretjim osebam osebno odgovorni. Gre za individualno in krivdno odgovornost. Zato obstajajo določena pravna varovala, saj sicer nihče ne bi želel odločati, sprejeti oziroma odobriti pomembnih poslovnih odločitev, kar bi vodilo v kolaps odločanja in stagnacijo poslovanja gospodarske družbe ter tako celotnega gospodarstva. Prevzemanje tveganj pri vodenju in upravljanju družbe je del posla.

Morda bo to primer, ko gre za odškodninsko odgovornost članov uprave in nadzornega sveta, ko se tudi v praksi in ne samo v teoriji, izvajajo določila civilne odgovornosti, za kar odgovarjajo z vsem svojim premoženjem. To določilo je že zdavnaj v ZGD, kot tudi odgovornost za negospodarno ravnanje članov Uprave ali NS, pa je prišlo do uveljavljanja odškodninske odgovornosti. Tako bomo mali delničarji, tudi v resnici končno spoznali, da lahko kršitev načel ZGD, pripelje do takšnih postopkov. To bo morda primer, ki na veliko opozarja na ravnanje ob množičnih izključitvah malih delničarjev iz gospodarskih družb, o izgubah njihovega premoženja, o protipravnih odločitvah, ki so pripeljala do zlorab ob lastninjenju podjetij, ob velikih zgodbah pri(h)vatizacije, ...