Od ministrstva za okolje in prostor bodo prejeli 15.000 evrov. To je, kot poudarja Juri, bistveno manj, kot predvideva leta 2011 sprejeti načrt upravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline. Po načrtu bi namreč morali prejeti 35.000 evrov. Sredstva, ki jih bodo prejeli od okoljskega ministrstva, jim bodo omogočila, da odprejo muzej brez drugih dejavnost - brez mednarodnega tabora, razstav in brez dodatnih akcij. Del denarja bodo po Jurijevih besedah porabili za publikacije, namenjene popularizaciji solin, večji del pa za delo.

V povezavi z upravljanjem solnih polij je Juri povedal, da bi jih želeli ponovno dobiti v upravljanje, v kolikor bi bili pogoji takšni, da bi jim to omogočili: "Ponovno bomo morali proučiti možnost upravljanja s strani muzeja, pa tudi trženja muzejskih zbirk. Trenutno nam načrt upravljanja krajinskega parka ne dovoljuje ustvarjanja lastnih prihodkov iz vstopnin in trženja soli."

Soline solnih polj ne vzdržujejo zadovoljivo

Muzej je do leta 2011 od vstopnin in prodaje soli po Jurijevih besedah letno pridobil okoli 50.000 evrov. Sprejeti načrt upravljana pa muzeju ne dovoljuje ustvarjanja lastnih prihodkov iz vstopnin in trženja muzejske soli. To in skrb za solna polja je prevzel koncesionar, podjetje Soline. Po petem letu, odkar je načrt stopil v veljavo, v muzeju ugotavljajo, da podjetje Soline solnih polj ne vzdržuje zadovoljivo. Muzej, ki je kulturni spomenik državnega, tako stagnira.

Preden je skrb za solna polja prevzelo podjetje Soline, so v muzeju delali solinarji, ki so svoje znanje predajali mladim, nato je bilo to prekinjeno. Tako se je, kot poudarja Juri izgubila cela generacija, zato je vprašljivo, kako bi bilo izvedljivo ponovno pridobivanje soli s strani muzeja.

Ker so še vedno v stiku s starimi solinarji in mladimi, ki so pridobili ta znanja, bi se, v kolikor bi znova dobili v upravljanje solna polja, ponovno potrudili vzpostaviti nekdanje stanje. Bi pa za to potrebovali dodatna finančna sredstva s strani države, ali pa nov sistem financiranja - vstopnine in možnost prodaje soli.

Ministrstvo se ne drži zaveze financiranja

Kot glavno težavo v sedanji situaciji sicer Juri izpostavlja, da se okoljsko ministrstvo ne drži zaveze financiranja iz načrta upravljanja. Tako je bil muzej po njegovih besedah od leta 2011 do danes oškodovan za 65.000 evrov.

"Če bi se držali načrta upravljanja in bi koncesionar v sodelovanju z nami stalno skrbel za vzdrževanje solnega fonda in za vetrnico, ki že štiri leta ne deluje, in če bi okoljsko ministrstvo zagotovilo sredstva, kot so zapisana v načrtu upravljanja, bi stvari delovale," je prepričan Juri.

Ob tem dodaja, da načrt upravljanja v letošnjem letu predvideva tudi evalvacijo uspešnosti delovanja. Kot je povedal, v muzeju pričakujejo, da bodo lahko podali tudi svoje predloge in argumente. "Menim, da moramo k temu konstruktivno pristopiti okoljsko ministrstvo, ministrstvo za kulturo, koncesionar in muzej," je dejal.