Oljčna letina je letos katastrofalna iz vseh pogledov. Zaradi razširjenja oljčne muhe so morali oljkarji letos že v septembru obirati oljke, da rešijo pridelek, kolikor ga še je. A količine oljčnega olja bodo vseeno zelo omejene, saj je izpad v najboljšem primeru 75-, v najslabšem pa celo 100-odstoten.
Je kriva (le) oljčna muha ali (tudi) toga birokracija?
Obala
Slovenija se je namreč ravno letos zavezala, da bo popolnoma ukinila uporabo fitofarmatsevtskega sredstva perfekhtion, čeprav evropske direktive tega ne zahtevajo. Sosednje države ga še naprej uporabljajo in izpad pridelka je bistveno manjši kot v Sloveniji, govora je o 20- do 30-odstotnem izpadu pridelka.
Viljenka Vesel, svetovalka za oljkarstvo iz koprske enote kmetijsko svetovalne službe novogoriškega zavoda za kmetijstvo in gozdarstvo pravi, da smo Slovenci očitno radi bolj papeški od papeža. "Da bi bili všečni Evropi, sprejemamo ukrepe brez posvetovanja s strokovnjaki. Dela se na pamet, in to so rezultati."
Pristojne službe na ministrstvu za kmetijstvo so sicer naknadno odobrile uporabo perfekhtiona, čeprav je bilo to morda le zvonjenje po toči, sploh zato, ker so dovolili zelo omejene količine, ki oljčni muhi v večini niso uspešno kljubovale.
Danilo Markočič
Oljkarji se le držijo za glavo
"Oljk na drevesih skoraj ni. Kar je še ostalo, je večinoma poškodovano oziroma neuporabno, saj oljčna muha za seboj pusti le koščico in kožico, meso pa poje," je pojasnil predsednik društva oljkarjev slovenske Istre Danilo Markočič. Zato številni sploh ne bodo pobirali letošnjega pridelka.
Škoda pa je dvojna. Ne gre le za izpad pridelka, tudi oljke, ki so ostale na drevesih, so poškodovane, zaradi zgodnjega obiranja, ko so oljke še nezrele, pa bo izpad tudi pri stiskanju. Oljkar Matej Lisjak, ki upravlja novo družinsko torklo v Šmarjah, nam je tako pojasnil: "Nekdo, ki v navadnih pogojih obere tono oljk, lahko računa na približno 20-odstotni izplen. To pomeni, da dobi 200 litrov olja. Letos ima tak pridelovalec v najboljšem primeru 200 kilogramov oljk, vendar je izplen le 5- do največ 10-odstoten. To pomeni, da bo ta pridelovalec imel letos le 10 do 20 litrov olja. Izjemna razlika," je pojasnil.
Matej Lisjak
Velika bojazen oljkarjev pa je tudi to, da bodo posamezniki kupovali cenejše in seveda slabše olje iz tujine in ga prodajali kot ekstra deviško oljčno olje iz Istre. Ta znamka ima spoštovanje zaradi visoke kakovosti, tovrstni manevri pa lahko izničijo dolga leta prizadevanj. V kolikor se to ne bo zgodilo, bo cena olja poskočila v nebo. V vsakem primeru bo kratko potegnil slovenski potrošnik.
če nebi špricali nebi bilo nič kot je bilo letos
od 100 oljk dobil 7 L olja