Prostorski načrti Istarske županje so pred leti predvideli 23 golf igrišč v Istri. Vendar je ta megalomanski projekt ustavljen zaradi protestov Istranov, ki niso dovolili brezumne betonizacije apartmanskih naselij na rodovitni zemlji vse pod pretvezo izgradnje golf igrišč. Največja težava pa se je pokazala pri oskrbi z vodo.

V javnosti se je izvedelo, da bi golf igrišča plačevala za kubični meter porabljene vode pet krat manj kot ostali prebivalci in to še brez vodnega prispevka in nadomestila za urejanje voda..

Vsako igrišče bi obsegalo 80 do 150 ha zemljišč na katerih bi bili večji del apartmanska naselja in vile. Trajno bi ostali brez kmetijskih zemljišč, travnikov, pašnikov, gozdov in predvsem vode.

Težava golfa ni v tem, da razen elite večina državljanov nima dostopa do igranja golfa, temveč je ekološki.
Imeti golf igrišče »na lastnim dvorišču« pomeni imeti uničeno biološko pestrost, pretirano porabo vode ter s tem nevarnost solinizacije ter pretirano uporabo pesticidov in umetnih gnojil.

Negativen vpliv na lokalno prebivalstvo ima tudi nepregledno mešetarjenje z nepremičninami povezanimi z golf igrišči, kjer interesi trčijo v interes lokalnega prebivalstva usmerjenega v kmetijstvo.

Vsako golf igrišče z osemnajstimi luknjami (po ocenah Evropskega golf združenja) porabi dnevno v povprečju 2.000 kubičnih metrov vode. Za primerjavo je to toliko, kot porabi majhno mesto z 8.000 prebivalci.

Rižanski vodovod se predvsem sooča s težavami v oskrbi v poletnih mesecih, ko je poraba vode največja, izdatnost vodnega vira Rižane pa minimalna in nezadostna za zagotavljanje nemotene vodo oskrbe. Manjkajoče količine vode se sicer uvaža iz sosednjih vodovodnih sistemov Kraškega vodovoda Sežana in Istrskega vodovoda Buzet vendar so te količine dobavljene vode ne gotove saj se sosednja vodovoda soočata s podobnimi težavami v času povečane porabe na svojih sistemih. Posledično prihaja do negativne vodne bilance, še posebno v času konične porabe in do izpraznitve vodohranov, kar se odraža v prekinitvah dobave vode pri porabnikih.

V zvezi predvidenim sečoveljskem igrišču za golf govorimo o drugi okoljski nevarnosti. Načrtovalci so predvideli, da bo to popolnoma samostojno pri oskrbi z vodo s pomočjo lastnih vodnjakov. Pri tem so nevedni ali pa so zavestno zamolčali, da so že obstoječe vrtine zasoljene kar je tudi vzrok za povečanje deleža slane vode v obstoječem sistemu podzemnih vod.

Po podatkih, ki so dostopni (na Japonskem) povprečno na golf igrišče uporabijo letno 1,5 tone kemijskih preparatov, kar je osem krat več kot na riževih poljih. V ZDA porabijo povprečno 750 kg, na Danskem pa le 135 kg v kar jih je prisilila strožja zakonodaja. To pomeni, da so obstajale težave z kontaminirano podtalnico.

Investitorji in njihovi zagovorniki skrivajo realno ceno izgradnje golf igrišča. Predvsem pa njegovo rentabilnost. Zato so golf igrišča s trajno uničenim prostorom le zavesa za nepremičninske posle pri tržni prodaji apartmanov.

V Italiji je 56.000 golfistov vpisanih v klube kar je 214 igralcev na golf igrišče. V ZDA je 2.000 igralcev na igrišče, na Nizozemskem je približno 1.000 igralcev na igrišče, kar je še vedno premalo, da bi bila igrišča rentabilna. Pred časom je šlo v stečaj golf igrišče v avstrijskem Schladmingu s 1.562.130 € izgube.

Sedaj pa se vprašajmo: «Koliko članov – igralcev pa bo imelo sečoveljsko igrišče?«

...glede na situacijo mislim da je golf igrišče na obali samo velika potrata in zguba oz. samo želje nekaj petičnežev...
Koliko petičnih gostov je dopustovalo na obali letos? Kakšna je struktura naših gostov.? Malo poglejte zasedenost Bleda, Otočca,...mi bi imeli v vsaki občini golf igrišče..pensa gente, pensa,...

Logično, da nepremičninski špekulant Mišić vidi priložnost v golfu. Predvsem zase, jasno.
Nelogično pa je dejstvo, da se njegova parlamentarna stranka zavzema za večjo samooskrbo, sam pa palamudi drugače. In potem so drugi bleferji... Ne vem, verjetno misli, da se zelenjava goji na policah v Šparu.
Želite golf? Ni problema. Najdite ustrezno lokacijo in nehajte parazitirati na prvovrstnih kmetijskih zemljiščih. Že tako ste jih osiromašili z divjo gradnjo betonskih panjev.
Bodite vsaj enkrat koristni za lokalno skupnost in raje rešite problem vodooskrbe.