"Zaprtje maloprodajne trgovine Agraria v Marezigah je poslovna odločitev, ki je rezultat večletnega negativnega poslovanja le-te," zatrjuje direktor Neo Štembergar. In dodaja, da je bilo vloženega veliko napora in virov v namen, da bi trgovino postavili v rentabilno delovanje, "vendar nam žal ni uspelo". Agraria je, kot smo poročali, že konec decembra 2022 v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Marezige iskala osebo, ki bi postala njihov poslovni partner in prevzela franšizno trgovino v tamkajšnjem naselju. Tedaj so franšizojemalcu ponujali "možnost dobrega zaslužka v že vpeljanem poslu in brez stroškov investicije v zameno za ohranjanje in nadgrajevanje prometa, imena in blagovne znamke KZ Agraria". Kot kaže, so bili tudi pri iskanju tega, neuspešni. 

Štembergar je le delno odgovoril

Zanimalo nas je, kakšna je usoda treh zaposlenih, ki so delali v tej trgovini. Štembergar zagotavlja, da so vsi trije še naprej redno zaposleni in del kolektiva KZ Agraria Koper. Vprašali pa smo jih tudi, ali so bili krajani o zaprtju trgovine vnaprej obveščeni in koliko časa vnaprej - a odgovora na ti dve vprašanji s strani direktorja nismo prejeli. 

"KZ Agraria Koper deluje na območju Istre z največjo prodajno mrežo enajstih poslovalnic, od tega imamo v zaledju dve trgovini, in sicer v Brezovici pri Gradinu in v Šmarjah, katero smo v celoti prenovili in odprli lani. Zavedati se moramo, da se je na poti iz Kopra v Marezige v zadnjih letih odprlo večje število trgovskih centrov, kar se odraža v vedno manjših nakupih v vaških trgovinah," je pojasnil.

Štembergar o pomanjkanju strategije razvoja podeželja v koprski občini

Krčenja mreže trgovin si, po njihovi srednjeročni strategiji, ne želijo, "vsekakor pa nas dolgoročni obstoj manjših trgovin skrbi". Ob tem žogico mečejo občini: "Medtem ko občine marsikje po Sloveniji z ukrepi skušajo podpirati lokalne trgovine in druge ponudnike storitev na podeželju, je pri nas čutiti pomanjkanje jasne strategije razvoja podeželja."

Pojasnjuje tudi, da so se v zadnjih desetih letih močno spremenile nakupovalne navade ljudi, vedno več je namreč tistih, ki nakupe opravijo v mestu, kamor hodijo v službo. Trdi tudi, da je največji strošek predstavljala prav visoka cena najemnine. "Ob skromnem prometu imajo na rentabilnost poslovanja malih trgovin, velik vpliv operativni stroški, med katerimi je poleg stroškov energije, vzdrževanja itd. največji strošek najemnina, katera pa se je v krajevnih skupnosti, v zadnjih dveh letih, povišala tudi za več kot dvakrat. Male trgovine na podeželju bodo preživele izključno z jasno strategijo in podporo občine," je dejal Štembergar. 

Poudaril je še, da so zadruge še edine na trgu, ki delujejo na podlagi načel krožnega gospodarstva in so v lasti kmetov. "Kupec, ki kupuje pri nas, je ozaveščen in zvest kupec. Zaveda se, da njegov denar ne gre v tujino, ne v druge veletrgovske žepe, ampak je namenjen podpori kmeta, razvoju zadruge ter ohranjanju 145 delovnih mest v domačem okolju."