Geert Wilders

Migracijska ministrica Marjolein Faber je v pismu evropski komisarki za notranje zadeve Ylvi Johansson zapisala: "Nizozemska mora znova pridobiti nadzor nad svojo azilno politiko." Ministrica je pojasnila, da trenutna azilna politika preveč obremenjuje socialne in javne sisteme, kar povzroča pomanjkanje stanovanj, pritisk na zdravstveni sistem in težave pri zagotavljanju izobraževanja. Evropska komisija je nemudoma kritizirala zahtevo Nizozemske in poudarila, da države članice ne morejo preprosto obiti zakonodaje Evropske unije. Uradni predstavniki Evropske komisije so izrazili skrb, da bi lahko takšne poteze sprožile razpad skupnega migracijskega sistema EU, kar bi močno otežilo upravljanje migracij in azilnih postopkov v celotni uniji, poroča Daily Mail.

Nova nizozemska vlada, ki je nastopila novembra, pa kljub temu načrtuje, da bo razglasila "azilno krizo", kar bo omogočilo uvedbo strožjih ukrepov proti prihodu migrantov. Ti ukrepi vključujejo začasno zamrznitev novih prošenj za azil in pooblastila za prisilno deportacijo oseb brez pravice do bivanja v državi. Prav tako bodo novi predpisi omejili možnost, da begunci pripeljejo svoje družinske člane v Nizozemsko. Po novem bodo to lahko storili le, če so imeli dovoljenje za bivanje najmanj dve leti, zagotovljeno stanovanje in stabilen dohodek. Poleg tega trenutna nizozemska zakonodaja omogoča beguncem, da po petih letih prejmejo dovoljenje za stalno bivanje, vendar želi vlada te pogoje zaostriti, saj meni, da je trenutni sistem preveč obremenjujoč za državo.

Podobno velja za Madžarsko, ki vidi potrebo po drastičnih ukrepih za omejitev nezakonitih migracij in se bo pridružila Nizozemski pri zavzemanju za izvzetje iz skupne azilne in migracijske politike EU, je v sredo naznanil madžarski minister za evropske zadeve Janos Boka.

Ukrepi glede omejevanja migracij so bili nedavno napovedani tudi v Nemčiji, kjer je notranja ministrica Nancy Faeser napovedala uvedbo nadzora na vseh državnih mejah zaradi pritiska migracij in povečane nevarnosti, povezane z "islamističnim terorizmom". S tem se je Nemčija odločila za zaostritev svoje migracijske politike, kar je pomenilo korak nazaj od odprtih meja v schengenskem območju. Nemška vlada se sooča z naraščajočim pritiskom desničarskih političnih skupin, kot je AfD (Alternativa za Nemčijo), ki si prizadevajo za popolno ustavitev migracij. V Solingenu je serija napadov, ki jih pripisujejo islamistom, še dodatno povečala podporo skrajni desnici. Tudi policijski sindikat v Nemčiji je pred kratkim ostro kritiziral schengenski sistem, ki omogoča prosto gibanje znotraj EU, in zahteval ponovno uvedbo nadzora na mejah, saj po njihovem mnenju prispeva k porastu kriminala.