Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je zavrnil očitke, da so pri izrednih ukrepih za banke decembra 2013 prirejali dokumente in manipulirali s podatki. Na očitek, da so banke preveč kapitalizirane, je odgovoril s podatkom, da je bila razlika med njihovo zahtevo in dejanskimi dokapitalizacijami med letoma 2010 do 2012 skoraj milijardo evrov.
Guverner Banke Slovenije očitke o prirejanju dokumentov in manipulacijah zavrača
Slovenija
"Če drži teza, da je Banka Slovenije prirejala dokumente, je pričakovati, da bo nekdo pokazal originalen in ponarejen dokument. Mi imamo le originalnega, ki ste ga videli in ki ga ima tudi ustavno sodišče, ki odloča o ustavnosti celotnega postopka," je dejal na današnji novinarski konferenci.
Če kdo misli, je nadaljeval, da ima Banka Slovenije takšno moč, da lahko celotni evrski sistem pripravi do tega, da se naredi teste, da bi dokazali, da morajo slovenski davkoplačevalci dati v banke več denarja, kot je potrebno, živite v bujni domišljiji, je bil slikovit in menil, da gre le za izpodbijanje kredibilnosti centralne banke.
Jazbec je povzel potek komunikacije med vsemi stranmi, preden je izdala sklep o izrednih ukrepih v bankah. Nanizal je, kako si je datumsko sledila ta komunikacija, kako je potekal celotni postopek ter po kakšni metodologiji, ki je, kot je dejal, dostopna na njihovi spletni strani.
Glede kapitaliziranosti podržavljenih bank je spomnil na zahteve Banke Slovenije iz let 2010, 2011 in 2012, koliko bi morali lastniki bank, v tem primeru je bila to država, banke kapitalsko okrepiti. "Razlika med zahtevami Banke Slovenije in tem, kar je lastnik banke naredil v resnici, je skoraj milijardo evrov," je navedel.
Kot je pojasnil, je Banka Slovenije v letu 2010 zahtevala dokapitalizacije bank v skupnem znesku 400 milijonov evrov, realiziran znesek je bil nič. V letu 2011 je bila zahtevana dokapitalizacija v skupnem znesku 844 milijonov evrov, realiziranih je bilo 354 milijonov, v letu 2012 pa zahteva v višini 555 milijonov evrov, realiziranih je bilo 506 milijonov evrov.
Razmere so se nato v letu 2013 še poslabšale, zato je prišlo še do večjih zahtevo po dokapitalizacijah, saj so slovenske banke šele po dokapitalizaciji konec leta 2013 dosegle kapitalske količnike, kot so jih imele v povprečju banke v evro sistemu, je dodal.
Jazbec je spomnil še, da je bila Slovenija edina država, ki je morala dvakrat opraviti obremenitvene teste in preglede aktive. Testi v letu 2014 so potrdili tiste iz leta 2013. Če nekdo dvakrat zaporedoma enako opravi test, je verjetno, da sta bila narejena pravilno, je sklenil.
1. Odbor za pravosodje in Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo sta se seznanila s problematiko preiskovanja sumov storitve kaznivih dejanj v zvezi s tako imenovanimi slabimi krediti in stanjem na področju vloženih ovadb in odškodninskih tožb na bančnem področju ter od Ministrstva za pravosodje in Ministrstva za notranje zadeve pričakujeta, da ju v 30 dneh seznanita z ažuriranim pregledom stanja o številu vloženih ovadb s strani Banke Slovenije in drugih bank ter o številu odškodninskih tožb.
2. Odbor za pravosodje in Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo predlagata Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za notranje zadeve naj sprejmeta potrebne ukrepe, s katerimi bodo odpravljene vse ovire, s katerimi se pri svojem delu na področju preiskovanja sumov storitve kaznivih dejanj na bančnem področju soočata Policija in tožilstvo.
3. Odbor za pravosodje in Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo predlagata Vladi Republike Slovenije, da sprejme potrebne spremembe zakonov in drugih aktov (npr. Zakon o bančništvu, Zakon o dostopu do informacij javnega značaja…), s katerimi bi javno razkrili odgovornost tistih, ki so odgovorni za stanje v slovenskem bančnem sistemu.
4. Odbor za pravosodje in Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo predlagata Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za notranje zadeve, da zagotovita, da bodo policija, tožilstvo in sodišča pregon ter sojenje bančnega kriminala obravnavali kot najvišjo prioriteto in v roku 30 dni poročata odboroma, kako poteka preiskovanje sumov storitve kaznivih dejanj na bančnem področju in o stanju na področju vloženih ovadb in odškodninskimi tožbami na bančnem področju.
5. Odbor za pravosodje in Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo predlagata Vladi Republike Slovenije, da pozove Banko Slovenije in banke v državni lasti, da nemudoma omogočijo nemoten dostop Policiji in tožilstvu do vseh podatkov, ki so potrebni za učinkovito delo Policije in tožilstva na področju preiskovanja sumov kaznivih dejanj na bančnem področju.
6. Odbor za pravosodje in Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo predlagata Vladi Republike Slovenije, da pozove Banko Slovenije in banke v državni lasti k večji samoiniciativi pri naznanitvi sumov storitve kaznivih dejanj na bančnem področju ter k vlaganju ovadb in odškodninskih tožb na bančnem področju, saj najbolj poznajo dejansko stanje ter razpolagajo s strokovnim znanjem in poznavanjem bančnih poslovnih procesov.
vsem se morajo mandati izteci da dobijo odpravnine
to je se ena od sluzb ki niso potrebne
imamo jih ker jih imajo drugi
Deluje razburjeno, hudobno in zgleda zelo star (a ne bolan).
Da je 10 let mlajši od Schettina. Ne moreš verjeti.