Na NIJZ so opozorili, da živimo v okolju, v katerem smo izpostavljeni številnim možnostim prevelikega energijskega vnosa in obenem premajhne energijske porabe. K temu prispevajo različni dejavniki, med drugim tudi oglaševanje, ki vpliva na prenajedanje in posledično debelost.

Ministrstvo je na podlagi strokovnih izhodišč, ki jih je pripravil NIJZ, tudi zato julija lani oblikovalo prehranske smernice za pomoč ponudnikom avdiovizualnih medijskih storitev pri oblikovanju lastnih pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili o živilih.

"Prehranske smernice so usmeritev televizijskim hišam, kako naj pripravijo svoja pravila ravnanja," je na današnji novinarski konferenci pojasnila Marjeta Recek z ministrstva in dodala, da so ponudniki televizijskih storitev imeli za usklajevanje oz. oblikovanje internih pravil glede na smernice pol leta časa. To namreč določa zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah.

Usklajena pravila, ki bi jih morale televizijske hiše glede na zakon tudi javno objaviti, naj bi po besedah Mojce Gabrijelčič Blenkuš z NIJZ Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS zaenkrat posredovala le Planet TV in Pro Plus.

"Na NIJZ pričakujemo, da bo polna uveljavitev smernic po pretečenem polletnem prehodnem roku zagotovila, da med otroškimi TV-programi ne bo več oglasov za živila, ki po svoji sestavi v skladu s prehranskimi smernicami niso primerna za trženje otrokom," je dejala Gabrijelčič Blenkuševa.

"Smernice so prvi, a zelo pomemben korak k zmanjšanju izpostavljenosti otrok oglasom, ki spodbujajo uživanje sladkih, mastnih in slanih živil," je poudarila Reckova. Po njeni oceni naj bi izboljšale tudi njihove prehranjevalne navade, prispevale k zmanjšanju debelosti in kroničnih nenalezljivih bolezni ter prispevale tudi k uresničevanju končnega cilja iz nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, ki poteka pod sloganom Dober tek Slovenija.

Da oglaševanje živil otrokom predstavlja resen problem v Sloveniji, je pokazala tudi obsežna raziskava Inštituta za nutricionistiko, ki je leto dni preučevala oglaševanje na najpomembnejših televizijskih kanalih v Sloveniji. "Ugotovili smo, da je bilo v tem času predvajanih preko 93.000 oglasov za živila," je poudaril Igor Pravst z inštituta. Po njegovih besedah so še ugotovili, da se v času, ko so pred televizijskimi zasloni otroci, stari od štiri do devet let, ter mladi med deset in 14 let starosti, oglašujejo pretežno sladkarije.

Po ugotovitvah Inštituta za nutricionistiko so 96 odstotkov oglaševanja živil predstavljali oglasi za živila, katerih oglaševanje otrokom bi bilo ob upoštevanju priporočil Svetovne zdravstvene organizacije prepovedano, kar 77 odstotkov oglaševanja pa je bilo povezanega z oglaševanjem sladkarij, katerih oglaševanje se otrokom odsvetuje, ne glede na njihovo hranilno sestavo.

Skupine živil, za katere je predvidena popolna omejitev oglaševanja otrokom, so na primer čokolada, bonboni, piškoti, pecivo in podobni izdelki, pa tudi sladoledi, energijske pijače in prehranska dopolnila. Za oglaševanje nekaterih drugih skupin živil, na primer sveže in zamrznjene zelenjave in sadja, omejitve niso predvidene.

Otroci zaradi omejene sposobnosti kritične presoje oglaševana živila dojemajo kot priporočena, kar lahko pomembno vpliva na njihove prehranske izbire pozneje v življenju, še opozarjajo na Inštitutu za nutricionistiko.

H kakšnim spremembam prispevajo smernice in ali je tak način regulacije primeren ter ali sploh deluje, ministrstvo spremlja z Zvezo potrošnikov Slovenije. Predsednica zveze Breda Kutin je izrazila zaskrbljenost nad oglaševanjem "živil z nezdravim prehranskim profilom". Med temi prevladujejo čokolada, bonboni, piškoti, sadni jogurti, različne pijače, izdelki iz mesa, perutnine in rib, je naštela.

"Otroke je treba zaščititi pred takšnim oglaševanjem," je še poudarila Kutinova, zato si tudi na zvezi potrošnikov želijo učinkovitih ukrepov.