Bankirji si manejo roke. Zgodilo se je, kar so dolgo načrtovali. Zanje ni pomembno, ali bodo dolgovi odplačani. Zanje je pomembno, da lahko upravljajo s ponižnimi sužnji širom sveta, ki morajo zaradi svojih dolgov biti poslušni in jim prinašati v roke vse, kar dobrega ustvarijo. Naslednji korak bank naj bi bila razlastitev držav.

Državi, ki sta rekli ne bankam in dolžniškemu ropanju, sta na primer Poljska in Madžarska.

Svet je večinoma pristal v rokah peščice ljudi, bančne elite, ki se zaveda, da države dolga ne bodo mogle odplačati. Denar so posojali namerno, kot je dejal eden najmočnejših vodilnih svetovnih ekonomistov John Perkins. Svojo resnico je opisal v knjigi Izpovedi ekonomskega morilca, ki govori o zaroti proti človeštvu, ki jo izvajajo banke z znanimi posamezniki na čelu in predstavljajo odstotek vsega prebivalstva.

Perkins je postal nekakšen tajni agent, ki je sodeloval v srčiki sofisticiranih gospodarskih manipulacij na mednarodnem nivoju. Šlo naj bi za ustvarjanje razmer, v katerih cel niz držav postane ekonomsko odvisnih od ZDA, s tem pa si slednje omogočijo pot do izkoriščanja resursov države, ki je ekonomsko umrla.

Perkinsono delo je bilo prepričevanje voditeljev posameznih držav, da si pri finančnih inštitucijah izposodijo čim več denarja in končajo v dolžniškem razmerju ter izropane. Če jim uspe, skorumpirana elita teh držav čez noč obogati, državne resurse pa prepustijo korporacijam in geopolitičnim interesom ZDA.

Perkins: "Za to smo vedeli, preden smo jim posodili denar"

"Najpomembnejša naloga ekonomskega plačanega morilca je odkriti nove države tretjega sveta, ki so zainteresirane za ameriške korporacije (nafta, plin). Svetovna banka in njej podobne inštitucije tem državam nato omogočijo ogromna posojila. Vendar denar ne gre tem državam. Denar gre ameriškim podjetjem, ki gradijo močne tovarne in industrijske komplekse ali druge graciozne infrastrukturne projekte v teh državah. Država pa posledično zapade v velik dolg, ki ga ne more odplačati. Mi smo za to vedeli veliko prej, preden smo jim denar posodili," pravi skesanec Perkins.

"V tem trenutku se ekonomski morilci vrnemo v državo in jim rečemo, da z ozirom na to, da dolga ne morejo odplačati, naj nam dajo tisto, od česar živijo. Na primer, vašo nafto prodajte našim podjetjem po nizkih cenah. Če tega ne storijo, pošljemo agente, ki pomagajo zrušiti vlado ali eliminirati voditelje, ki si jih ekonomski morilci niso uspeli podrediti. To se mi je zgodilo v Panami, kjer je bil posledično ubit Efraín Torrijos. Če niti to ne uspe, se pošlje ameriško vojsko, kot se je zgodilo v Iraku," je jasen Perkins.

Zadolženi dobijo dodatno finančno pomoč

Kot je še povedal Perkins, ko se država enkrat zadolži, ji Mednarodni finančni sklad nudi dodatno finančno pomoč. Kar sicer pomeni zmanjševanje dolga, vendar šele potem, ko se države odločijo prodati svoje dobrine in druge resurse tujim družbam in privatizirajo javni sektor. Perkins je šel še korak dlje, kot je povedal:

"V Ekvadorju, Nigeriji ali Indoneziji se oblačimo kot učitelji in trgovci, v Parizu in Washingtonu smo vladni uslužbenci in bankirji. Delujemo skromno in povprečno. Obiskujemo siromašne vasi in lokalnim novinarjem govorimo o dobrobiti, ki jo bi prinesel naš humanitarni projekt. Konferenčne mize prekrivamo s tabelami o visokih proračunih, na Harvardu predavamo o čudežih makroekonomije. Tako funkcionira ta svet!"