Predsednik Cimosove uprave Gerd Rosendhal je upravičen do plače v višini petkratnika povprečne bruto plače v skupini, kar mesečno pomeni okrog 6500 evrov bruto. Ob plači za vodenje matične uprave Cimosa prejema v Nemčiji dodatno plačilo kot direktor družbe Cimos Germany, nemške podružnice koprskega Cimosa. Koliko znašajo Rosendhalovi prihodki v Cimosu za Siol niso hoteli povedati.

Pri imenovanju Rosendhala na direktorski položaj v Nemčiji je najverjetneje šlo za zakonski obvod za popravljanje plače. Nemško podjetje, ki je najmanjše od 19 Cimosovih podjetij, je bilo ustanovljeno lani, nekaj mesecev pred Rosendhalovim prevzmemom vodenja Cimosa. Ustvarilo je 255.000 evrov prihodkov. Njegov kapital znaša 23.000 evrov, matična družba je lani vanj vložila 28.000 evrov. Ima enega zaposlenega, a letno poročilo njegovega imena ne navaja. Je to morda direktor Rosendhal? V Cimosu pravijo, da so podjetje ustanovili zato, da bi okrepili prodajo svojih izdelkov na zanje najpomembnejšem trgu.

Na gospodarskem ministrstvu pravijo, da za družbo, ustanovljeno v Nemčiji, velja nemški pravni red in ne slovenskega zakonodaja. Je torej skladno z zakonodajo, da menedžer preko tuje odvisne družbe prejema dodatna plačila in se s tem izogne zakonskim omejitvam? Spomnimo, da je bilo v Sloveniji v zadnjih letih zaradi "popravljanja plače" sankcioniranih več menedžerjev. Na primer, nekdanji predsednik uprave Elana Robert Ferko, ki je zaradi popravljanja plače preko prokure v eni od odvisnih družb Elana dobil kazensko ovadbo policije. Razlika med Ferkovim primerom in Cimosom je zgolj v tem, da je Ferko dobival dodatno plačilo v slovenski hčerinski družbi, Rosendhal pa jo dobiva v nemškem hčerinskem podjetju.

Obvod so v Cimosu našli tudi za dodatno plačevanje članov nadzornega sveta Walterja Gnauerta in Petra Stehleja. Uprava je z njima podpisala svetovalno pogodbo. Gnauertu je Cimos za svetovanje v privatizacijskem postopku in pri prestrukturiranju od julija lani plačal 67.500 evrov bruto, Stehleju pa preko njegovega podjetja SYN 36.250 evrov bruto. Po nekaterih informacijah naj bi prejemala plačilo za svetovalne storitve tudi od Cimosovega nemškega podjetja, kar pa so v družbi zanikali. Prejemki obeh nadzornikov so sporni iz več razlogov.

Gerd Rosendahl, predsednik uprave Cimosa

Nadzorniki morajo biti pri svojem delu samostojni in neodvisni, čeprav zakon o gospodarskih družbah poslovnega sodelovanja nadzornikov z družbo izrecno ne prepoveduje. Zaradi zagotavljanja neodvisne presoje poslovanja nadzorniki v podjetjih od leta 2009 ne smejo biti udeleženi pri dobičku, uprave pa lahko dobijo nagrado za uspešno poslovanje.

Nadzorniki lahko za svoje delo prejemajo le vnaprej določeno plačilo nadzorniške funkcije, sejnine in stroške prihoda na sejo. O višini plačila odloča skupščina.

Cimos je v državni lasti. Prejel je državno pomoč. Državne banke bodo morale v kratkem odpisati nekaj deset milijonov evrov terjatev Cimosa. Tako v Cimosu kot na DUTB so zanikali, da bi bil katerikoli član uprave ali nadzornega sveta upravičen do posebne nagrade v primeru uspešne prodaje Cimosa. Viri naj bi trdili nasprotno. Nagrada naj bi bila vezana na višino dolga, za katerega bi se Cimos zavezal, da ga bo po privatizaciji poplačal upnikom.

Pogodbo o svetovanju z Gnauertom in Stehlejem so v Cimosu sklenili za dve leti, od julija 2015 do julija 2017.  Gnauert po svetovalni pogodbi mesečno prejema 4.500 evrov bruto, Stehle 2.500 evrov bruto. Za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta prejemata 9.000 evrov letno, tako kot tudi preostala dva člana nadzornega sveta Andro Ocvirk in Mitja Mavko. Gnauert kot predsednik nadzornega sveta dobi dodatnih 4.500 evrov na leto, Stehle kot podpredsednik dodatnih 900 evrov bruto. Za sejo članom nadzornega sveta pripada 275 evrov sejnine, za dopisno sejo 220 evrov bruto. V letu 2015 so se nadzorniki sestali na desetih rednih in dveh dopisnih sejah.

Glavno vlogo pri dodatnem nagrajevanju dveh od štirih nadzornikov in dvojni plači predsednika uprave je imela Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) kot največji lastnik Cimosa. Na DUTB zatrjujejo, da so pred sklenitvijo pogodb v Cimosu pridobili ustrezna pravna mnenja, ki potrjujejo, da so prejemki, izplačani članom uprave in nadzornega sveta, skladni z zakonodajo.

Podjetje Syn, prek katerega Cimos za svetovanje plačuje Petra Stehleja, nima lastne spletne strani, po podatkih iz nemškega registra pa ima pol milijona evrov osnovnega kapitala in za dobrih 800 tisoč evrov sredstev. Edini večji upnik je prav Stehle, ki je podjetju posodil dobrih 230 tisoč evrov. Stehle je bil v preteklosti član uprave nemške skupine Freudenbeg, ki se je ukvarjala z izdelavo pohištva, gradbenega materiala in avtomobilskih delov. 

Walter Gnauert je svetovalec nemškega investicijskega sklada DPE (Deutsche Privaty Equitiy) in družbe Westfalia-Automotive. V 90. letih je bil prvi finančnik Porscheja, ki je šel takrat čez prestrukturiranje, pred tem pa je bil član ožje menedžerske ekipe družbe Robert Bosch.

Gerd Rosendahl ima več kot dvajsetletne izkušnje v avtomobilski industriji. Pred prihodom v Cimos je od leta 2011 delal v korporaciji Fischerwerke GmbH&Co v ZDA. Med drugim je vodil korporacijo ISE Group in deloval v vodstvu avtomobilskega dobavitelja DURA Automotive Systems.

Dvomi o transparentnosti sodelovanja z nemškimi strokovnjaki so se pojavili tudi v SDH, ki upravlja četrtinski delež Republike Slovenije v Cimosu. Predstavnica SDH je na skupščini zahtevala pojasnila o višini izplačil Gnauertu in Stehleju, saj plačila po svetovalnih pogodbah niso bila navedena v letnem poročilu družbe. Zahtevala je tudi poročilo o njunem delu.