Zakaj sta se odločili, da odpreta lastni salon − in to kljub krizi, ki marsikoga ovira pri odločanju za tovrsten korak?

Dajana: Vseh devet let, odkar sem v tem poslu, sem vedela, da bom enkrat šla na svoje. Čakala pa sem na pravi trenutek. Iskala sem osebo, s katero bi se podala na samostojno pot, osebo, ki bi mi bila podobna v razmišljanju, osebo, ki ji je na prvem mestu veselje do dela, ki se zaveda pomena medsebojne pomoči, ... In ko sem jo našla, ni bilo več ovir za to, da storim to, o čemer sem od nekdaj sanjala (smeh)! In to kljub časom, v katerih smo!

Jerneja: Na Obali sem sicer že sedem let in čeprav sem zadnja tri leta že delala zase, je tudi v meni ves ta čas tlela želja po svojem salonu. Bi se pa kar strinjala z Dajano, zdi se mi, da se v našem poslu krize ne opazi tako zelo, saj ljudje želijo biti še vedno, morda še bolj kot prej, urejeni. Tako da večjega upada prometa pravzaprav v frizerstvu ni opaziti.

Salon je, kot omenjeno, na začetku Kidričeve ulice. Ta je pregovorno mrtva. Se tudi vama zdi tako?

Dajana: Hm, kolikor opazim, se po njej sprehaja veliko šolarjev, zaposlenih in turistov. Najbolj polna je vsekakor zgodaj zjutraj, popoldne in čez vikend ... Tako da ne bi rekla, da je ravno mrtva ... 

Jerneja: ... škoda je le, da je toliko stavb praznih. Ampak razumljivo, obnova bi verjetno stala precej ...

Kakšen pa bi bil vajin nasvet tistim, ki razmišljajo o tem, da bi šli na svoje?

Dajana: Poslušajte sebe, svoje srce in storite tisto, kar čutite. Morda res potem, ko stopiš na to t. i. negotovo pot, nimaš več, predvsem pa kvazi zagotovljenega denarja, zagotovo pa imaš več svobode in spoštovanja! Svetovala bi jim tudi, naj se zavedajo, da so tudi napake zaželene, ker ti pomagajo, da rasteš.

Jerneja: Vsekakor je treba imeti dobro idejo in narediti načrt. Če greš v posel še s kom, si moraš biti s to osebo vsaj malo podoben. Pa brez volje do dela ne bo šlo! Treba je verjeti vase, tudi če kaj ne uspe oziroma se ne zgodi, kot si si zamislil ... Vse se zgodi z namenom, tudi napake (smeh)!

Kaj od vsega, kar sta morali narediti, da sta danes tukaj, kjer sta, bi storili znova in kaj bi spremenili?

Dajana: Morda bi počakala na odprtje salona še kak mesec, ker se je vmes, preden sva našli prostor za salon, izkazalo, da določeni posamezniki niso ravno taki, kot se predstavljajo ... 

Jerneja: Hmmmm (se zamisli nad Dajaninim odgovorom) ... Najverjetneje bi bila že od začetka veliko bolj pozorna na to, kakšna je oseba, s katero grem v posel. In čeprav je, kot je povedala Dajana, za nama slaba izkušnja, naju je prav ta v resnici zbližala in brez nje danes ne bi bili tu, kjer sva. Tako da: vse se zgodi z namenom. V resnici mi ni žal za nobeno stvar!

Več iz rubrike Intervju:

"Primorci so zelo dobra publika!"

Martina Lenassi: "Nikoli ne spim!"

"Ne predstavljam si, da bi počela kaj drugega!"