Če se boste uspeli vrniti nazaj kot župan, boste prvi v Sloveniji, ki mu bi to uspelo. Ste se kaj naučili iz te izkušnje, sedaj ko ste imeli "premor" štiri leta? 

V zadnjih štirih letih sem se ukvarjal s poslom, prav tako pa sem imel priložnost, da vidim situacijo tudi z drugačnega zornega kota in da razmislim o šestnajstih letih mojega županovanja, posebno o mojem zadnjem mandatu. Danes ugotavljam, da se na napakah učimo vse življenje, žal tudi na svojih, in da bi moral ohraniti več nadzora nad določenimi nalogami in jih ne prepuščati in zaupati drugim, čeprav so za to plačani, na primer odnose s krajevnimi skupnostmi ter z občani in občankami. Mestna občina Koper je velik sistem, zato žal ne moreš imeti neposrednega kontakta z vsemi, a očitno sem kljub temu preveč zaupal birokratom, ki sem jih na občini podedoval še iz prejšnjega sistema, in tudi nekaterim mojim najbližjim sodelavcem, ki bi morali za to skrbeti.

Boris Popovič z županom Trsta Robertom Dipiazzo

Vaša prva izvolitev za župana je bila za mnoge prvovrstno presenečenje. Je zaradi tega sledila silovita reakcija določenih omrežij?

Goreče politične nasprotnike sem imel že od vsega začetka, tako rekoč od prvega dne, ko sem bil izvoljen za župana, ker sem nekonvencionalen (beri: neodvisen) politik, to pa političnim elitam nikakor ne ustreza. V bistvu se sploh nimam za politika. Sem podjetnik, bivši vrhunski športnik mednarodnega razreda in predvsem domačin, ki je tedaj kot mlad, poln energije in prihodnosti, zakorakal v lokalno politiko. Želel sem spremeniti svoje domače okolje, da bi bilo bistveno bolj prijazno za mlade, za domačine, za podjetnike in ga hkrati narediti zanimivega za obiskovalce in turiste. Skratka, želel sem dvigniti življenjski standard vsem našim prebivalcem.  Sram nas je bilo, da so bile koprske šole, vrtci, ceste, infrastruktura, logistika, zelenice, igrišča, igrala itd. popolnoma zanemarjene in nevredne časa, v katerem smo živeli. Nikoli ne smemo pozabiti, da je bil Koper, ko sem bil prvič izvoljen za župana konec leta 2002, bolj kot modernemu mestu podoben mestu iz tretjega sveta. Popolnoma smo presekali vse spone s starimi strukturami in povezavami ter začeli pisati razvojno zgodbo Kopra in celotne občine čisto na novo.

Koper je pod vašim županovanjem doživel vidno preobrazbo. Kaj je po vašem mnenju povzročilo, da so se volivci pred prejšnjimi volitvami razdelili praktično na dva tabora?

Ta  polarizacija je bila rezultat 16-letne organizirane gonje vseh tistih, ki so ostali brez starih povezav in privilegijev in so se ves čas srdito borili proti meni na vseh ravneh izključno za svoje lastne interese in interese njihovih političnih strank oziroma botrov. Sčasoma je to v tesnem sodelovanju s pristranskimi mediji očitno najedlo vzdušje do te mere, da so s pomočjo določenih manipulacij in laži za las vseeno uspeli. Sem edini župan, ki je prebil skoraj mesec dni v priporu in so vsi očitki na koncu zvodeneli. Celo ameriški State Department je takrat zapisal, da je bil moj pripor izrazito politične narave. Kasneje so se izmišljali še dodatne kazenske postopke, da so me s tem ovirali do te mere, da sem bil praktično tedensko vsaj dvakrat gost sodišč, moja najbližja ekipa je bila skupaj z menoj prisiljena delati večkrat kar na hodnikih sodišč. Vse to je pripeljalo do tega, da so z vsemi močmi in silami uspeli nekatere moje bližnje sodelavce obrniti proti meni. Vse z lažmi.

Torej menite, da tekma ni temeljila na programih?

Seveda ne. Poglejte si samo progam konkurentov na preteklih volitvah in kaj so od tega uresničili. Obljubljali so vse in še več, na koncu pa naredili praktično nič od obljubljenega, saj so bile vse investicije, ki so jih v teh štirih letih tako ali drugače uresničevali, spočete in pripravljene, vključno s finančnimi konstrukcijami, že pod mojim županovanjem. Mandat so začeli in ga tudi končujejo z lažjo. To je zelo enostavno preverljivo, saj danes govorijo, da so več naredili v teh štirih letih kot jaz v šestnajstih. To ni niti več nesramno, ampak že kar perverzno. Zato ne komentiram več njihovih izjav, temveč se raje obračam kar na presojo občank in občanov, ki se bo zgodila v nedeljo, 20. novembra. Dejstvo je, da smo ta mandat drago plačali in prepričan sem, da se tega večina ljudi zaveda in da bomo zato to napako popravili na teh volitvah. V zelo kratkem času bomo skupaj z občankami in občani naredili občino in naše mesto spet taka, da bomo lahko nanju in na vse nas spet ponosni in bomo vsakemu spet z veseljem povedali, kje živimo, od kod prihajamo.

Občutek imamo, da ste začeli sedaj zgodbo pisati na novo, sploh če pogledamo sestavo vaše kandidatne liste Koper je naš, gre praktično za popolnoma nove obraze. Ali to napoveduje vaš nov pristop k politiki?

Bolj kot nov bi rekel, da gre za svež pristop. Naša prva lista pred dvajsetimi leti je bila podobna vsem naslednjim listam do sedanje. Zgleda, da smo tudi mi potrebovali nov, svež veter in spremembo, saj je normalno, da po toliko letih nekateri enostavno izgubijo tisto začetno navdušenje, elan in zanos, ki nas je ponesel k zmagam. Hvaležen sem vsem, ki so v tem času prispevali k našim uspehom. A treba je vzdržati tudi najteže trenutke in takrat biti najmočnejši.

Kakšno je življenje danes v Kopru v primerjavi s tistim pred štirimi leti? 

Tako mesto Koper kot celotna občina v zadnjem času vidno zaostajata, zgleda, kot da bi se v Kopru čas ustavil. Med mojimi županovanji smo izjemno napredovali v primerjavi z ostalimi slovenskimi občinami, morda je bil razvoj centra Ljubljane še edini primerljiv z nami. Uspelo nam je dvigniti blagostanje, se vpisati na zemljevid turizma, drastično polepšati podobo mesta, izboljšati njegovo logistiko, infrastrukturo ter mestu vrniti življenje. Čudili so se nam v Trstu, Avstriji in celotni hrvaški Istri, katere župani so z veseljem prihajali gledat naš razvoj in črpati ideje za svoje projekte. Danes pa je razlika med, na primer, Koprom in Umagom, precej manjša, če ne že zanemarljiva, in če bi se ta trend še nadaljeval, bi se lahko v kratkem zgodilo obratno. Poglejte samo, kako je Trst zgledal pred štirim leti in kako zgleda danes, ko ga z veseljem vsi obiskujemo. V zadnjih štirih letih se je vzdušje in življenje v Trstu namreč zelo spremenilo v pozitivno smer, medtem ko je Koper po vseh kazalcih drastično nazadoval, kar je nedopustno.

Bo lahko Koper v razvojnem smislu še ujel Trst?

Žal je sedaj razlika med izredno živahnim Trstom, polnem zadovoljnih ljudi, obiskovalcev in turistov, ter mrtvilom v Kopru tako velika, da resnično zgleda nedosegljivo, da bi se lahko Koper in vzdušje v njem še kadar koli primerjala s Trstom. Ko sem postal prvič župan,  je bilo nekaj podobnega; Koper je bil umazan, smrdljiv, ni bilo enega krožišča, nobene promenade, skratka nobenega vzdušja oziroma živahnosti. Ljudje so hodili na sprehod v Izolo, Piran, Portorož ali v Trst,  saj v Kopru resnično nisi imel kam. Še posebej je to veljalo za mamice z vozički. Z novimi projekti, ki smo se jih takrat lotili, se je vse skupaj v kratkem času spremenilo, celo Trst smo v nekaj letih prehiteli. Vzdušje v Kopru je bilo nepopisno dobro, mesto je dobilo dušo. Vsi Koprčani smo bili še do leta 2018 zelo  ponosni na ta naš razvoj. Danes pa … Prepričan sem, da nam bo s skupnimi močmi, trdim delom in zavihanimi rokavi to še enkrat uspelo. 

Kako ocenjujete razmere na podeželju?

Tudi zaledje je popolnoma zamrlo. Ceste propadajo, na infrastrukturi se ni naredilo popolnoma nič, enega samega človeka niso priključili na kanalizacijo, kaj šele celotno zaledje, kar so suvereno obljubljali. To je sramota. Pa ne samo to. Podeželje ta štiri leta doživlja pravo ponižanje, še posebej v Ospu, Gabrovici, Črnem kalu in delu Škofij, kjer se  odvija gradnja drugega tira. Veliko hodim po terenu in to, kar vidim, je nezaslišano. Izvajalci del se z našimi ljudmi obnašajo kot s sužnji. Ljudje so obupani. Bojijo se. Eksplozije trajajo po 20 sekund, miniranje se nadaljuje, čeprav so v času mojega županovanja pristali na pogoj, da se bodo tuneli vrtali in ne minirali. Danes pa ljudem lažejo in ne spoštujejo prav nobenih dogovorov. Še več. Ljudem pokajo hiše, sprožajo se plazovi, uničujejo se ceste, ki so tako umazane, da se asfalta sploh ne vidi, kamioni pa zasledujejo le zakon močnejšega in sejejo strah med druge udeležence v prometu po lokalnih cestah. Nihče domačinom ne pomaga, župana in občine ni nikjer. Tunel Markovec smo gradili povsem drugače. Občina je gradnjo skrbno nadzirala in ves čas skrbela za varnost in dobrobit domačinov. To, kar pa se danes tam dogaja, je slabše kot v tretjem svetu. Domačinom smo obljubili, da jih bomo takoj po 20. novembru v imenu MOK zaščitili, poskrbeli bomo za njihove interese, varnost in od države zahtevali, da izpolni vse dane obljube, tudi dvotirnost drugega tira.

(se nadaljuje)