"Za otroke in mladostnike z duševnimi težavami, predvsem dekleta, ki so naša največja populacija, je značilno, da zavračajo sodelovanje v raziskavah, da jim je težko govoriti o svojih težavah. Pri pridobivanju udeležencev za našo raziskavo pa imamo manj kot 20 odstotkov zavrnitev, kar kaže, da so mladostniki naklonjeni uporabi tehnologij, tudi kadar imajo resne težave," je povedala specializantka otroške in mladostniške psihiatrije Sara Močnik.

V prvi skupini sodelujočih v raziskavi bodo izvedli klinični intervju v klasični obliki s pedopsihiatrom, drugo skupino otrok in mladostnikov bodo o kliničnih težavah izprašali s pomočjo računalniške tablice, s tretjo skupino pa bo govorila robotka Frida.

Razikavo bodo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor izvedli v okviru projekta CERTAIN, ki je nadaljevanje projekta HOSMARTAI, ki se je zaključil konec maja. V okviru slednjega so Frido preizkušali na oddelku za torakalno kirurgijo, sodeloval pa je tudi klinični oddelek za abdominalno in splošno kirurgijo. Pri tem pilotnem projektu je bilo osrednje vprašanje, kako takšnega robota učinkovito vključiti v bolnišnično okolje.

"Projekt je del širšega evropskega vprašanja, kakšne bodo bolnišnice v prihodnosti. Bili smo eni izmed prvih, ki smo v Evropi testirali, kakšna bo sprejemljivost socialnih robotov," je izpostavil vodja projekta, generalni direktor UKC Maribor Vojko Flis. "Frida kot socialni robot, opravljala pa je tudi še nekatere druge naloge, se je izvrstno izkazala, še posebej, ko govorimo o sprejemljivosti pri bolnikih in pri zdravnikih," je dodal.

Znova je poudaril, da "namen tega robota nikoli ni bil, da bi kogar koli nadomeščal," temveč izključno, da bi zdravstvenemu osebju prihranil določena "duhamorna" opravila za računalniškimi zasloni, s čimer bi zdravniki in medicinske sestre imele več časa za osebni stik z bolnikom.

Zdravnik specialist torakalne kirurgije Samo Horvat je povedal, da so v okviru te študije od oktobra 2023 do konca maja letos obravnavali okoli 200 pacientov, pri tem pa je sodelovalo okoli 40 zdravnikov in 30 medicinskih sester. Humanoidna robotka je bila med drugim prisotna pri sprejemu pacienta, beležila je podatke o meritvah in jih na zaslonu posredovala zdravniku. "Obenem je predstavljala neke vrste poživitev na oddelku," je pojasnil.

Ocenjuje, da bodo podatki, ki so jih ob tem pridobili, dolgoročno pomagali pri digitalizaciji zdravstva. "Vsi, ki delamo v zdravstvu, vemo, da je ključen stik med zdravnikom oz. sestro in pacientom, ki ga robot ne more nadomestiti. So pa določeni procesi v zdravstvu, sploh v administraciji, ki bi se jih lahko digitaliziralo. Tu nam umetna inteligenca in robotika lahko pomagata, tako da bi imeli več časa na voljo s pacienti," je še povedal Horvat.

V novem projektu CERTAIN, ki se prav tako financira iz evropskega programa Horizon, je po besedah vodje projekta na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Izidorja Mlakarja poudarek na splošni problematiki umeščanja umetne inteligence v zdravstvo. "Naš namen je ugotoviti, ali je to sploh uporabna stvar, ki bi lahko bistveno izboljšala proces diagnoze, na drugi strani pa, ali se bodo otroci drugače odzvali oziroma se bodo boljše počutili, ko bodo odgovarjali na vprašanja robotu," je ponazoril.

Če se bo rešitev izkazala za uspešno, bi jo po njegovih besedah lahko uporabljali tudi na daljavo, kot pomoč na primer med morebitno pandemijo.