Predlog novele zakona o praznikih in dela prostih dnevih je v parlamentarno proceduro vložil poslanec SMC Marjan Dolinšek. Kot praznik bi dodatno določili 25. oktober - na ta dan je leta 1991 zadnji vojak JLA zapustil ozemlje Slovenije. Kot je zapisano v obrazložitvi, odhod zadnjega vojaka predstavlja vrh procesa slovenske osamosvojitve.

Kot je dejal Dolinšek, bi se ta dan obeleževalo kot dan ponosa, enotnosti in samozavesti na vse, kar je ohranjalo naš narod skozi stoletja. S tem dnevom pa bi opozarjali tudi na spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter človečnosti.

Praznik a ne dela prost dan

Predlog, ki 25. oktober določa kot praznik, ne pa tudi kot dela prost dan, so podprli vsi sodelujoči v razpravi in tudi vlada mu ne nasprotuje.

Manj enotni pa so bili pri predlogu dopolnila ZL, s katerim bi 2. januar znova določili kot dela prost dan, kar je bilo ukinjeno leta 2012 z zakonom za uravnoteženje javnih financ. Predlog temelji na človeških in socialnih razlogih, je pojasnil Matej T. Vatovec. Prepričan je, da ni nobene verodostojne študije, ki bi kazala, da bi bile koristi večje od stroškov.

Vrnitev 2. januarja kot dela prostega dneva sta podprla tudi Jani Möderndorfer (ZaAB) in Matjaž Nemec (SD). Da ga bo podprl je prav tako napovedal Uroš Prikl (DeSUS). Kot je dejal Möderndorfer, so v državi praktično vsi sistemi naravnani tako, da v resnici delovni procesi takrat stojijo. Ljudje 2. januar še vedno praznujejo, a s svojim dopustom.

Učinkovitost 2. enaka 1. januarju

Podobno je Nemec opozoril, da ljudje 2. januarja ostajajo na dopustu, da imajo težave z iskanjem varstva za otroke, poleg tega je učinkovitost drugega enaka prvemu januarju. Ob tem, da se ljudem zaradi krize zadnjih šest let jemlje, se je zavzel, da bi jim sedaj vsaj nekaj vrnili.

Vlada predlogu nasprotuje. Državna sekretarka na ministrstvu za delo Martina Vuk je opozorila, kje z ukinitvijo dela prostega dneva prihaja do prihrankov. Če so ljudje ta dan na dopustu, je pač to en dan dopusta manj, ki ga lahko koristijo kdaj drugič. V primeru, da gre za dela prost dan, pa tistim, ki na ta dan delajo, pripada poseben dodatek, je dejala.

Država z največ dela prostimi dnevi

Žan Mahnič (SDS) se je zavzel, da bi dopolnilo ZL umaknili, ker da ne vključuje ocene finančnih posledic in zato ni v skladu s poslovnikom. Prav tako sta se proti izrekli Janja Sluga (SMC) in Jana Jenko (DeSUS). Prva je opozorila na podatke statističnega urada, druga pa je med drugim izpostavila, da je Slovenija po številu praznikov in dela prostih dni med državami, ki jih imajo največ.