Pred dnevi smo objavili prispevek o izpustu glavate karete, ki so jo po uspešni rehabilitaciji bivanja v Akvariju Piran, pospremili v njeno naravno okolje. "Vse lepo in prav. Ampak lahko bi obstajala kakšne dežurna služba za nasedle morske živali, ki bi delale štiriindvajset ur na dan, sedem dni na teden, da se jih reši," pa je v komentar pod prispevkom zapisal bralec in v nadaljevanju predstavil situacijo s poškodovano želvo, ki sta jo z ženo opazila v Izoli in ji nato želela pomagati.

"Preklicali smo celo Obalo. V nedeljo itak ne dobiš žive duše. Kličeš veterinarsko ambulanto, kjer pravijo, da je potrebno takšno intervencijo plačati. Kličeš na 112 in ti odgovorijo, da so obveščeni o primeru in da bodo prišli, ko bodo lahko, če ne pa naslednji dan. Torej praktično nobenega na voljo, ko bi ga potreboval," je v komentarju izpostavil bralec in še zapisal, da sta nato z ženo poskušala želvo spraviti v morje, vendar bi potrebovala še kakšno moško moč: "Ljudje so se raje fotografirali in pametovali, kako bi ona potrebovala vitamine in podobno. Žalostno je bilo gledati žival, kako počasi umira, a sam ne moreš nič."

Izvajalci storitve nudenja pomoči zaščitenim prostoživečim živalim ostali brez koncesij

Kot nam je povedal veterinar Peter Maričić iz Veterinarske ambulante Koper, so se stvari na področju nudenja pomoči zaščitenim prostoživečim živalim februarja lani spremenile. "Koncesije že 15 mesecev ni več. Javnost želim obvestiti, da sem od takrat pa do junija letos delal pro bono v upanju, da bo Ministrstvo za naravne vire in prostor objavilo razpis in bomo zaštartali koncesijo. Pro bono ne morem več delati," pravi Maričić.

Potrdil je, da so ga minuli konec tedna res klicali zaradi želve v Izoli in klicatelju je povedal, da lahko posreduje samo proti plačilu. "Klicatelj je razumel in se zahvalil," opisuje Maričič, ki meni, da gre za zelo neodgovorno početje države, saj je več kot 70 odstotkov živali, ki jim je do sedaj nudil pomoč, poškodovanih, bolnih, povoženih … zaradi človeške aktivnosti, objektov in infrastrukture. Od februarja lani je torej potrebno tovrstne intervencije v primerih divjih živali plačati. In kdo plača stroške? Najditelj oziroma tisti, ki žival najde in pokliče na pomoč.

Gre tudi za zdravstveno varstvo ljudi

"Če bi ta možakar poskušal želvo spraviti v morje, na primer, bi mu lahko s kljunom odtrgala ud. Ljudje se čedalje bolj odzivajo na živali, ki trpijo. Vedno se najde kdo, ki želi pomagati, če ni nikogar, ki bi to uredil. Velikokrat poškodovano žival nesejo domov, kar predstavlja nevarnost, tako z vidika poškodb, ki jih lahko povzroči, kot z vidika širjenja bolezni, saj je kar nekaj bolezni, ki se širijo iz živali na človeka," obrazloži širše okoliščine takšnih primerov.

Maričića smo tudi povprašali, če je morda seznanjen, zakaj pristojno ministrstvo še vedno ni objavilo novega razpisa za podelitev koncesij. Povedal nam je, da o tem ni seznanjen, ga pa vse skupaj čudi. "Ni problem v organizaciji. Problem je očitno v 'ideji', da naravovarstveniki ne potrebujejo sredstev. Če država po eni strani nekaj zahteva od nas, po zakonu smo namreč veterinarji dolžni nuditi prvo pomoč živalim, naj to tudi sofinancirajo. Država si ob tem ne sme zatiskati oči. To je ena velika sramota in sprenevedanje," je poudaril Maričić, ki nam je še zaupal, da se v Sloveniji letno pomaga in oskrbi okrog 1000 prostoživečih živali, v sami sezoni pa na obali tudi do 30 na mesec.

Znašli so se v situaciji, ki je mučna za njih in pa tudi za najditelje

"10 mesecev sem delal kot, da ni nič. Pri obravnavi poškodovane živali nastanejo stroški (pregled, oskrba, rehabilitacija, prevoz v zavetišče ...), mi veterinarji pa smo zasebni poslovni subjekti in nahajamo na trgu dela. Zato smo od junija primorani zaračunati to storitev. To je zelo mučno za nas in pa tudi za najditelje. Ljudje so namreč čedalje bolj občutljivi na trpljenje živali, kar je tudi posledica raznih objav na družabnih omrežjih, medijskih prispevkov in podobno," je še povedal Maričić.

Bolne in ranjene živali ter zaupuščene mladiče sprejmejo v zatočišču za živali prosto živečih vrst

V zvezi z opisanim primerom na območnem uradu Inšpekcije Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (IVHVVR) v Kopru niso prejeli prijave v rednem delovnem času niti v času stalne pripravljenosti uradnih veterinarjev, so nam povedali na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).

"Pravi naslov za tovrstne primere je zatočišče za živali prosto živečih vrst Zavetišče - Ambulanta Golob. Skladno z Uredbo o zatočišču za živali prostoživečih vrst se v zatočišče sprejmejo bolne in ranjene živali ter zapuščeni mladiči, ki sami še niso sposobni preživeti v naravi in so odvzeti iz narave, ker se predvideva, da bodo po veterinarski oskrbi in začasni oskrbi sposobni za življenje v naravi," pojasnujejo. Se pa to zavetišče nahaja v občini Muta na Koroškem. Se pravi, da je od obalnih občin zelo oddaljeno.

Po njihovih besedah je skrb za nego prostoživečih živali v pristojnosti Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP) in ga ureja Uredba o zatočišču za živali prostoživečih vrst, ki podrobneje določa tudi pogoje glede veterinarske oskrbe živali v zatočišču - zavetišču.

Najhitrejša in pravilna pomoč je zagotovljena s klicem na 112

Pojasnili so, da na centru za obveščanje nato – odvisno od primera – posreduje informacijo na enega od naslednjih naslovov: zatočišču za živali prostoživečih vrst; inšpekciji za lovstvo; inšpekciji za naravne vire; krajevno pristojni policijski postaji, ko gre za primer preprečevanja splošne nevarnosti; v primeru potrebe po nujni veterinarski pomoči obvesti tudi veterinarsko organizacijo, ki lahko poškodovani živali nudi potrebno oskrbo; v primeru suma mučenja živali obvesti Inšpekcijo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (IVHVVR). Če gre za kršitev zakonodaje v zvezi z zaščito živali ali gre za začasno ali trajno odvzete živali prosto živečih vrst, uradni veterinar IVHVVR odredi začasno oskrbo v zatočišču za živali prosto živečih vrst.

V primeru najdbe mladičev priporočajo previdnost

"Poudariti pa je treba, da je lahko prostoživeča žival le na prvi pogled onemogla ali poškodovana in ni nujno, da potrebuje pomoč. Velikokrat sploh ne gre za poškodovano ali onemoglo žival, ampak gre lahko za primer videza zapuščene živali, kot so to pogosto mladiči prostoživečih živali. Na splošno je v primeru najdbe mladičev priporočljiva previdnost in opazovanje, ali so morda v bližini starši najdene živali," so še povedali na UVHVVR.

Pomembno je vedeti, da je številka za klic v sili 112 vedno dosegljiva

Na Upravi RS za zaščito in reševanje (URSZR) so nam potrdili, da je Regijski center za obveščanje Koper 10. junija ob 16.16 prejel klic na številko 112 glede večje poginule želve v morju ob obali Kopališke ulice v Izoli. Skladno s postopki ukrepanja je dežurni operater nemudoma obvestil Nacionalni veterinarski inštitut (NVI Nova Gorica – Veterinarsko higiensko službo) in Sektor za varovanje obalnega morja pri Upravi RS za pomorstvo. Po prejemu obvestila so pristojne službe pričele načrtovati, kdaj in na kakšen način bodo poginulo žival odstranile.

"Razumemo, da posamezniki, ki se prvič soočajo s takšnimi dogodki, ne vedo, koga poklicati. Zato je pomembno vedeti, da je številka za klic v sili 112 vedno dosegljiva, tudi, ko je potrebna nujna veterinarska pomoč in v primeru, da je ogroženo življenje ali zdravje živali," so povedali na URSZR in še dodali, da se pristojne službe razlikujejo glede na vrsto živali in njihovo stanje: "Če gre za poginulo žival, je za odstranitev odgovorna Veterinarsko higienska služba."

V piranskem akvariju se vedno odzovejo in poskušajo pomagati

V piranskem akvariju so nam povedali, da se ob vsakem klicu odzovejo in vedno poskušajo pomagati, če je to v njihovi moči. "Tudi na ta klic smo se odzvali takoj, ko smo za želvo izvedeli, saj je bil sum, da je želva še živa," so pojasnili in dodali, da so bili o tem obveščeni v ponedeljek popoldan, ob njihovem prihodu pa je bila želva že mrtva: "Šlo je za star pogin, saj je bil proces razpadanja že zelo izražen. Če je mimoidočim lahko v tolažbo, želva je doživela visoko starost in ji v danem trenutku ni bilo mogoče pomagati."

V primeru, da najdemo mrtvo, poškodovano ali obnemoglo morsko želvo, svetujejo, da je najbolje, da pokličemo številko klica v sili (112). Ob tem je potrebno podati informacije o točni lokaciji, velikosti in stanju živali. "Referenti klica v sili imajo vse potrebne kontakte, da lahko ukrepajo situaciji primerno. V primeru, da je želva še živa, ampak je poškodovana ali obnemogla, se bodo obrnili na Akvarij Piran. Take živali prevzamemo v oskrbo mi, v sodelovanju z za to usposobljenimi veterinarji. Za informacije in najdbe se lahko obrnejo tudi neposredno na Akvarij Piran, naši kontakti so zbrani na spletni strani akvarija. Dosegljivi pa smo vsaj znotraj delovnega časa akvarija, torej tudi med prazniki in konci tedna," so še povedali v piranskem akvariju.

Na Morski biološki postaji Piran so nam povedali, da s tem primerom niso bili seznanjeni, se nam pa zahvaljujejo za informacijo, čeprav upajo, na čim manj takšnih primerov. Povedali so tudi, da če sta bralca klicala tudi njihovo postajo, se žal ni nihče oglasil, saj delajo od ponedeljka do petka. "V takšnih primerih je najbolje, da se obrnejo na Akvarij Piran, kjer sodelujejo z veterinarjem. Nato pa želve tudi bivajo v Akvariju, kjer si lahko opomorejo, nato pa jih ponovno spustijo v morje," so pojasnili in dodali, da je res žalostno, ko se mimoidoči raje fotografirajo kot, da bi pomagali.

V primeru prostoživečih mačk se prebivalci lahko obrnejo na Obalno zavetišče za zapuščene živali

V iskanju odgovorov, kdo je pristojen za pomoč prostoživečim živalim, smo se obrnili tudi na Obalno zavetišče za zapuščene živali, kjer so nam povedali, da se na njihovo zavetišče lahko prebivalci obrnejo v primeru prostoživečih mačk na območju štirih občin slovenske Istre, saj je njihovo zavetišče registrirano kot zavetišče za mačke in pse. V primeru ostalih živali žal ne: "Nam je sicer v izrednih primerih vedno priskočil na pomoč veterinar dr. Peter Maričić (Zoosofia), ki je specializiran za zdravljenje eksotičnih živali."

V zavetišču so nam tudi povedali, da se v primeru splošnih informacij o prostoživečih mačkah, kot so posvojitve, ogledi, obiski, izlovi in kastracije oz. sterilizacije, lahko na njih obrnejo v času uradnih ur. Te ob ponedeljkih in sredah, od 12. do 16. ure, ter ob torkih, četrtkih, petkih in sobotah, od 10. do 14. ure. V primeru izgubljene, zapuščene ali poškodovane mačke (ali psa) pa se lahko na njih obrnejo 24 ur na dan, vse dni v letu na intervencijsko številko 05 66 33 766.

Z vprašanji, zakaj še vedno ni prišlo do objave javnega razpisa za podelitev koncesije na področju nudenja pomoči zaščitenim prostoživečim živalim, smo se obrnili tudi na Ministrstvo za naravne vire in prostor. Odgovore bomo objavili takoj, ko jih prejmemo.