Slavko Krištofelc

Kot je na vladni novinarski konferenci pojasnil direktor inšpekcije varnosti in zdravja pri delu na inšpektoratu Krištofelc, je epidemija novega koronavirusa na njihovem področju pomenila veliko spremembo in velik zalogaj, način nadzorov je postal drugačen, v nadzore glede koronavirusa pa so se vključevali vsi inšpektorji z inšpektorata za delo, ne glede na področje, ki ga sicer pokrivajo.

Izdanih 3500 ukrepov v letu 2020 je bilo po njegovih navedbah enakomerno razporejenih na ureditvene odločbe, prekrškovne postopke in opozorila. Januarja letos pa so v povezavi z novim koronavirusom opravili 4000 inšpekcijskih pregledov, je dejal.

Kot je navedel, je lani v prvem polletju pri delodajalcih prihajalo do zmede, saj niso vedeli, kako varovati delavca in preprečevati širjenje koronavirusa. V drugi polovici leta pa so začeli pri uvajanju ukrepov sodelovati tudi strokovni delavci in specialisti medicine dela.

Maske nedosledno nosijo po hodnikih in pisarnah

Inšpektorji so preverjali, na kakšen način delodajalci uvajajo ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusnih okužb in kako se jih potem delavci tudi držijo. "Velik poudarek smo namenjali temu, kako se uporablja zaščita dihal, kako se držijo priporočene medsebojne razdalje, kako je s prezračevanjem oziroma higieno prostorov in delovnih mest," je navedel.

Prav tako pa so po njegovih besedah preverjali, kako je epidemija vplivala na drugačno organizacijo dela, torej na zmanjševanje prisotnosti delavcev na delovnem mestu oziroma uvajanje dela na domu, redčenje ljudi pri malicah, pri prihodih na delo in podobno.

Kot je navedel inšpektor, so bile v prvem polletju preteklega leta kar pogoste kršitve glede uporabe mask, uporaba ni bila dosledna zlasti na hodnikih oziroma v skupnih prostorih in pa ponekod v pisarnah. V prostorih proizvodnje ob tekočih trakovih in linijah pa se je osebna varovalna oprema dokaj ustrezno in smiselno uporabljala, je pojasnil.

Več ljudi dela od doma 

Poleg prijav glede neizvajanja ukrepov ali nespoštovanja ukrepov, ki so jih dobivali tako od delodajalcev kot delavcev, so na inšpektoratu v lanskem letu prejemali tudi precej zahtev za podajo strokovne pomoči. Delodajalci so spraševali, kako interpretirati sprejete vladne odloke, delavci pa so jih spraševali, ali in kakšne maske je treba nositi ter ali jih delodajalec lahko pošlje na delo na domu, je navedel Krištofelc.

Do pojava koronavirusa je bilo po njegovih besedah registriranega malo dela na domu, in sicer za nekaj sto delavcev na leto, ob epidemiji pa so delodajalci začeli množično pošiljati delavce na delo na domu. V preteklem letu je tako delalo nekaj sto tisoč delavcev. Po sprejemu interventne zakonodaje, ki predvideva obveščanje o delu na domu po spletu na portalu SPOT, pa je v decembru lani in januarju letos na tak način delo na domu prijavilo več kot tisoč delodajalcev za več kot 40.000 delavcev, je pojasnil.

Poškodbe pri delu poskočile zaradi koronavirusa

Krištofelc je izpostavil tudi tematiko poškodb na delu, ko so delavci zlasti v zdravstveni dejavnosti obolevali na delovnih mestih, zaradi česar jim v skladu z zakonodajo pripada stoodstotno bolniško nadomestilo. Vprašanja inšpektoratu so se večinoma nanašala na to, kako dokazovati, da se je delavec dejansko okužil na delovnem mestu, in kakšni so postopki pridobivanja stoodstotnega nadomestila.

V letu 2019 je bilo prijavljenih okoli 10.000 poškodb oziroma nezgod pri delu, lani pa nekaj več kot 13.000, pri čemer jih je bilo nekaj več kot 5000 povezanih s koronavirusom. Med njimi jih je bilo kar veliko s področja zdravstva, je navedel Krištofelc.

Trenutno inšpektorji po njegovih navedbah večjo pozornost namenjajo ugotavljanju, kako so delodajalci to področje ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa uredili z internimi akti in kako njihovo izvajanje tudi nadzirajo.