Profesor novinarstva na fakulteti za družbene vede v Ljubljani opozarja, da gre za potezo, ki je povsem logična glede na stanje trga v Sloveniji. Po njegovem tudi ni neposrednega razloga za podražitev cene paketov TV-programov pri operaterjih zaradi zahtev Pro plusa za nadomestilo za POP TV in Kanal A.

Slovenija je država z enim najnižjih deležev gledalcev, ki TV-programe spremljajo prek sobnih in strešnih anten, v Evropi, zato umik POP TV in Kanala A iz zraka vidi kot "toliko bolj možno in smiselno". Velik delež gledalcev se je hkrati navadil plačevati za televizijske sheme pri ponudnikih kabelskih, satelitskih in IP-platform, in to bi moralo veljati tudi za domače programe.

Podobno menijo tudi v podjetju Pro plus, kjer pravijo, da gre za premišljeno poslovno odločitev, s katero se podjetje prilagaja tehnološkemu napredku in navadam gledalcev. "Sodobni načini sprejemanja TV-signalov so dostopni praktično vsakomur, gledalcev, ki televizijo spremljajo izključno preko sobne antene, pa je iz leta v leto manj."

Čeprav o tekočih pogovorih z operaterji glede nadomestila za vsebine niso pripravljeni govoriti, pa so potrdili, da to predstavlja "del dogovora med operaterji in nami". Izpostavljajo tudi, da je tak poslovni model že leta ustaljena praksa med slovenskimi operaterji in tujimi izdajatelji vsebin.

Milosavljević opozarja, da gre v tem primeru za dvojne standarde operaterjev, ki so za vsebine tujih ponudnikov pripravljeni plačati, čeprav ti ne ustvarjajo delovnih mest v Sloveniji in tudi ne slovenskih vsebin, po drugi strani pa nastaja problem pri plačevanju za slovensko produkcijo. Pravi, da so operaterji podjetja, katerih namen je ustvarjati dobiček. "Zakaj bi potem pričakovali, da bi jim kdor koli ponujal nekaj zastonj?"

Tudi sicer so slovenski programi v neenakopravnem položaju s tujimi programi, ki delujejo iz drugih držav EU in niso podvrženi lokalni regulaciji. To slovensko produkcijo postavlja v še slabši položaj, zato upa, da bo s spremembami evropske zakonodaje na področju avdiovizualnih medijskih storitvah v nastajanju to bolje urejeno.

Glede bojazni, da bodo zahteve Pro plusa in morebiti tudi kakšnega drugega domačega izdajatelja TV-programov vodile v podražitev paketov pri operaterjih, ocenjuje, da bi morali imeti operaterji dovolj manevrskega prostora za ustrezno prilagoditev na novo stanje brez dviga cen. "V trenutnih paketih imamo veliko število televizijskih programov, med njimi je veliko plačljivih, pri katerih je vprašanje, ali so vsi resnično tako popularni in ali so cene, ki jih operaterji plačujejo zanje, ustrezne."

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je medtem prejšnji teden pozvala operaterje, ki ponujajo TV-programe, da programe Pro plus, če bodo ti postali dodatno plačljivi, v svojih shemah ponudijo ločeno in s tem omogočijo potrošnikom možnost izbire o tem, kateri plačljivi programi bodo v njihovih paketih.

Milosavljevića je takšen predlog presenetil, ker podobnih pozivov ni bilo v preteklosti v podobnih primerih, kot je na primer umestitev nizov in paketov športnih programov v televizijske pakete. Opozarja tudi, da bi večja individualna izbira pri TV-shemah sama po sebi na drugi strani lahko povzročila podražitev. "To je podobno kot pri restavracijah. Cene v samopostrežnih restavracijah, kjer je veliko vsega, so nižje kot v restavracijah, ki ponujajo a la carte - torej bolj izbrano - izbiro."

V Pro plusu so še bolj ostri do poziva ZPS, saj menijo, da je takšna možnost dopustna samo v primerih posebej plačljivih (t.i. pay TV) programov. "Smo medijska hiša, ki ustvarja program izključno za slovenskega gledalca in v glavnem terminu v povprečju dosega skoraj 50-odstotno gledanost, zato je logično, da smo z vsemi našimi programi prisotni v osnovni shemi vsakega operaterja, s katerim bomo dosegli dogovor."